"Za razliko od drugih sama ob imenu Prešeren najprej pomislim na Prešernov trg v Ljubljani. (...)"  
 
Vika Potočnik
županja
 
 

 

Vanessa Redgrave
in
Stane Sever

 
"Dihur, ki noč in dan žre knjige, od sebe pa ne da najmanjše fige", je bil ...
     

 
 
 
   NazajKazaloNaprej
 
     
1848-49   Hiranje in smrt v Kranju  
     
esrečno življenje in zlasti pijača sta ga tako načela, da ni zmogel novega začetka. Pesmi ni več pisal, le še za gostilniške potrebe je zložil kakšno pohujšljivo; da je vedel, da niso za vsake oči, dokazuje podatek, da je tovrstne pesmi zaklepal v predal, katerega ključ je ves čas nosil s seboj. Večina gostilniške poezije je bila ob Prešernovi smrti uničena, v nikoli povsem pojasnjenih okoliščinah, ki so bile dolgo predmet spora med liberalci in narodnjaki. Kljub skoraj popolnemu propadu v Kranju je Prešeren tam vodil več pravd, ki kažejo na značilnosti njegovega značaja. Zastopal je tožbo več kot stotih kmetov, ki so hoteli ugotoviti, ali so sploh dolžni plačevati desetino kranjskemu dekanu Dagarinu. Številne reveže je menda zastopal zastonj, pa tudi sicer ni izkoristil številnih možnosti za zaslužek, ki mu jih je ponujalo gospodarsko prebujajoče se središče Gorenjske.

 
  Poleti je umrl še zadnji od njegovih prijateljev, dr. Blaž Crobath. Bolehal je za isto boleznijo, ki je čez nekaj tednov položila v posteljo tudi pesnika Prešerna, cirozo jeter. Zadnji pesnikovi dnevi niso bili lahki, bil je brez denarja, na vseh koncih dolžan denar, tako da otrokoma in Ani ni imel kaj zapustiti, le v oporoki ju je priznal za svoja. Umrl je na četrtek, 8. februarja 1849, pokopali so ga v Kranju.





 
     
     
   NazajKazaloNaprej    
 
 
Založba Pasadena © Založba Pasadena d.o.o., Ljubljana
tehnična izvedba skupina TiBor, Dokumentarna d.o.o.
 skupina TiBor

Stran je optimizirana za Internet Expolorer 5.* in ločljivost 800 x 600 pri 32-bitni grafiki.
Izdelavo strani je finančno podprlo Ministrstvo za kulturo RS.