|
|
 |
|
| |
"(...) Prešeren se je s svojimi bližnjimi (tudi Slovenci) pogovarjal v nemščini, pesnil pa je v slovenščini. Se zavedamo, ljubi sodobni Slovenci, kako nenavadna in tvegana je bila tedaj njegova odločitev za literarno slovenščino? (...)" |
|
| |
Miran Hladnik |
|
 |
 |
 |
 |
Če "zasliši na nebu se strašno gromenje, zasliši vetrov se sovražno vršenje, zasliši potokov deročih šumenje", je to |
 |
 |
 |
 |
| |
|
|
|
|
    |
| |
| |
|
|
| |
Janez Bleiweis (1808-1881) |
|
| |
|
|
| |
|
|
| |
|
|
| |
Slovenski politik in narodni voditelj,
izdajatelj Kmetijskih in rokodelskih novic. Zgodovina
ga opisuje kot spornega človeka, ki je hitro menjal prepričanja
in načela. Tudi njegov odnos do Prešerna je ambivalenten,
čeprav mu ne gre zanikati zaslug pri uvrščanju Prešerna
na literarni in širši kulturni zemljevid Slovenije. Zavzel
se je za postavitev spomenika na pokopališču v Kranju.
V zadnjih letih pesnikovega življenja je skušal Prešerna
trdneje vključiti v javno življenje; poskrbel je za objavo
nekaterih pesmi, kar je onemoglemu Prešernu predvsem dvignilo
moralo. |
|
| |
|
|
|
|
|
|
|
| |
 |
© Založba Pasadena d.o.o., Ljubljana
tehnična izvedba skupina TiBor, Dokumentarna d.o.o.
|
 |
Stran je optimizirana za Internet Expolorer 5.* in ločljivost
800 x 600 pri 32-bitni grafiki.
Izdelavo strani je finančno podprlo Ministrstvo za kulturo
RS.
|
|
 |
