|
|
 |
|
| |
"(...) Prešeren se je s svojimi bližnjimi (tudi Slovenci) pogovarjal v nemščini, pesnil pa je v slovenščini. Se zavedamo, ljubi sodobni Slovenci, kako nenavadna in tvegana je bila tedaj njegova odločitev za literarno slovenščino? (...)" |
|
| |
Miran Hladnik |
|
 |
 |
 |
 |
Če "zasliši na nebu se strašno gromenje, zasliši vetrov se sovražno vršenje, zasliši potokov deročih šumenje", je to |
 |
 |
 |
 |
| |
|
|
|
|
    |
| |
| |
|
|
| |
Julija Primic (1816-1864) |
|
| |
|
|
| |
|
|
| |
|
|
| |
Neuslišana ljubezen Franceta Prešerna.
Hči bogate trgovske družine iz Ljubljane. Prešeren se
vanjo zaljubil ob naključnem srečanju v trnovski cerkvi.
Dolga leta je bila navdih za njegove ljubezenske pesmi.
Nekaj najlepših (Sonetni venec) ji je tudi posvetil. Prešeren
ni nikoli pozabil Julije. |
|
| |
|
|
|
|
|
|
|
| |
 |
© Založba Pasadena d.o.o., Ljubljana
tehnična izvedba skupina TiBor, Dokumentarna d.o.o.
|
 |
Stran je optimizirana za Internet Expolorer 5.* in ločljivost
800 x 600 pri 32-bitni grafiki.
Izdelavo strani je finančno podprlo Ministrstvo za kulturo
RS.
|
|
 |
