Od zóra srečen upaš do večera,
de bo vidjóča nje podoba blaga,
in ko ti že priteče smrtna sraga,
se še zaúpljiv k nji pogled ozéra.

V nebesih nje oči jaz videt menim,
kadar predrznem vanje se ozreti,
dva jezna keruba z mečam ognjenim.

De bi ne žalil je v vednem trepéti,
bežim jaz revež pred pogledam njenim;
noben mi žark v življenja noč ne sveti.