bere:
Stane
Sever |
|
Kadar previdi učenost zdravnika,
de smrti odvrníti ni mogoče,
ne brani jest in piti mu, kar hoče,
z grenkotami ne sili več bolnika.
Ko je viharjov sila prevelika,
togota njih se potolážit noče,
kamor val žene čoln, obupajoče
leteti ga pusté roké brodnika.
Ne bom več tebe pil, solz grenka kupa!
Pogledi, misli in željé goreče!
vam próstost dam, ker zdravja nimam upa:
hodíte, kamor vedno sla vas vleče,
vpijanite od sladkega se strupa,
ki mi razdjál srce bo hrepeneče.
|
|