Le za�niva pri Homeri,
prosil reva dni je stare;
mraz Ovidja v Pontu tare;
drugih pevcov zgodbe beri:
nam spri�uje Alighieri,
k�ko sre�a pevce udarja;
nam spri�ujeta pisarja
Luzijade, Don Kihota,
k�ko�ne Parnasa pota -
slep je, kdor se s petjam vkvarja.

K�j Petrarkov, k�j nam Tasov
treba pevcov je prijetnih?
sli�im od butic neukretnih
pra�at zdanjih, prednjih �asov.
K�mur mar prijetnih glasov
pesem, ki poj� Matja�e,
boje krog hrva�ke stra�e,
mar, kar pevec pel Ilirje,
mar �ebel'ce roji �tirje,
Kranjec moj mu osle ka�e.

Lani je slepar starino
�e prodajal, nosil �katle,
meril platno, trak na vatle,
letos kupi si graj�ino.
Naj gre pevec v daljno Kino,
�e naprej se pot mu ka�e,
naj si s tinto prste ma�e,
naj ljubezen si obeta,
vneti lepega dekleta,
pevcu vedno sre�a la�e.

Vender peti on ne jenja;
grab'te dnarje vkup gotove,
kupov�jte si gradove,
v njih �ivite brez trplj�nja!
Koder se nebo razpenja,
grad je pevca brez vratarja,
v njem zlatnina �ista zarja,
srebrnina rosa trave,
s tem posestvam brez te�ave
on �ivi, umrje brez dnarja.