"(...) Prešeren se je s svojimi bližnjimi (tudi Slovenci) pogovarjal v nemščini, pesnil pa je v slovenščini. Se zavedamo, ljubi sodobni Slovenci, kako nenavadna in tvegana je bila tedaj njegova odločitev za literarno slovenščino? (...)"  
 
Miran Hladnik
 
 

 

Vanessa Redgrave
in
Stane Sever

 
Če "zasliši na nebu se strašno gromenje, zasliši vetrov se sovražno vršenje, zasliši potokov deročih šumenje", je to
     

 
 
 
NazajKazaloNaprej
 
       
Recitacija   3  
   bere:
   Stane
   Sever
 
Žalostna komú neznana je resnica, de jo ljubim,
v pesmih mojih védna, sama govorica, de jo ljubim.
Ve že noč, ki brídko sliši zdihovati me brez spanja,
ve že svítla zarja, dneva porodnica, de jo ljubim.
Ve že jutro, ve že poldne, ve že mračni hlad večera,
tiho tožbo mojga bled'ga, vel'ga lica, de jo ljubim.
Prebivál'ša mojga stenam, mirni je samoti znano,
tudi nepokóju mesta ni novica, de jo ljubim.
Ve že roža, ki pri poti, koder draga hodi, rase,
ve že, ki nad pótjo leta tica, de jo ljubim.
Ve že mokri prag nje hiše, vsaki kamen blizo njega,
ino ve, ki mimo vodi me stezica, de jo ljubim.
Ve že vsaka stvar, kar vedet in kar slišati od mene,
in verjeti noče draga mi devica, de jo ljubim.









 
       
NazajKazaloNaprej   Zvočni zapis je prispevala založba Sanje.
Če imate težave z poslušanjem recitacij, si prosim preberite navodila.
 
 
 
Založba Pasadena © Založba Pasadena d.o.o., Ljubljana
tehnična izvedba skupina TiBor, Dokumentarna d.o.o.
 skupina TiBor

Stran je optimizirana za Internet Expolorer 5.* in ločljivost 800 x 600 pri 32-bitni grafiki.
Izdelavo strani je finančno podprlo Ministrstvo za kulturo RS.