"(...) Pri nas pa je sesuvanje Prešerna et co že nekaj desetletij postalo skoraj narodni šport (kot zbijanje koze), ki ga običajno in vzporedno gojijo celo naši najboljši med najboljšimi (ali škvazi) in sodi takorekoč že v obvezni ritual praznovanj. (...)"  
 
Jolka Milič
 
 

 

Vanessa Redgrave
in
Stane Sever

 
Kopitarjevi privrženci so se imenovali ...
     

 
 
 
 
     
 
Sem dolgo upal in se bal


PESMI
Strunam
Dekletam
Pod oknam
Prošnja
Kam?
Ukazi
K slovesu
Sila spomina
Zgubljena vera
Mornar
Soldaška
Zdravljica
V spomin Valentina Vodnika
V spomin Andreja Smoleta
Od železne ceste
Zapušena
Nezakonska mati
Pevcu

BALADE IN ROMANCE
Hčere svet
Učenec
Dohtar
Turjaška Rozamunda
Judovsko dekle
Zdravilo ljubezni
Lenora
Povodni mož
Prekop
Neiztrohnjeno srce
Ribič
Ženska zvestoba
Orglar


RAZLIČNE POEZlJE
Zvezdogledam
V spomin Matija Čopa
Nova pisarija
Prva ljubezen
Slovo od mladosti
Glosa
Zabavljivi napisi
  Predgovor in zagovor
  Vzrok nezlatega veka
  Novi Pegazus
  Čebelice pušíčarjam
  Čebelice pravljíčarjam
  Čebelice šestomerjovcam
  Čebelice pesmam brez s in c
  Čebelice pevcam letnih časov
  Lesničnjeku in Levičnjeku
  Préd pevcu, pótlej homeopátu
  Čebelarju
  Vodnik
  Ravnikarju
  Abecedárju
  Ahaceljnovim pesmam
  Nekim pevcam duhovnih pesem
  Krempeljnu
  Izdajavcu Volkmera fabúl in pesem
  Novičarjam
  Kopitar
  Daničarjam
  Bahači četvero bolj množnih
    Slave rodov

  Narobe Katón
  Pričujoče poezije



GAZELE
Pesem moja je posoda
  tvojega imena

Oči sem večkrat prašal, ali smem
Žalostna komú neznana je resnica,
  de jo ljubim

Draga! vem, kako pri tebi me
  opravljajo ženice

Med otróci si igrala, draga! lani
  
-- čas hiti

Al bo kal pognalo seme,
  kdor ga seje, sam ne ve

Kdor jih bere, vsak drugači
  pesmi moje sodi



SONETJE
Očetov naših imenitne dela
Vrh sonca sije soncov cela čéda
Tak kakor hrepení oko čolnarja
Dve sestri videle so zmoti vdane
Kupído! tí in tvoja lepa starka
Je od vesel'ga časa teklo leto
Sonetni venec
    Poet tvoj nov Slovencam
      venec vije,

    Ran mojih bo spomin in
      tvoje hvale,

    Iz sŕca svoje so kalí pognale
    Mokrócvetéče rož'ce poezije
    Iz krajov niso, ki v njih sonce sije
    Cel čas so blagih sapic pogrešvál
    Obdajale so utrjene jih skale
    Viharjov jeznih mrzle domačije
    Izdíhljeji, solzé so jih redile
    Jim moč so dale rasti neveselo
    Ur temnih so zatirale jih sile
    Lej! torej je bledó njih
      cvetje velo

    Jim iz oči tí pošlji žarke mile
    In gnale bodo nov cvet
      bolj veselo

  Magistrale
Ni znal molitve žlahtnič trde glave
Sanjalo se mi je, de v svetem raji
Velíka, Togenburg! bila je mera
Bilo je, Mojzes! tebi naročeno
Na jasnem nébi mila luna sveti
Marsktéri romar gre v Rim,
  v Kompostélje

Zgodi se včasih, de muhamedani
Oči bile pri nji v deklet so sredi
Kadar previdi učenost zdravnika
Odprlo bo nebo po sodnem dnevi
Zabavljivi sonetje
  Al prav se piše kaša ali kasha
  Ne bód'mo šaloberde! Moskvičánov
  Apel podobo na ogled postavi
Sonetje nesreče
  O Vrba, srečna, draga vas domača
  Popotnik pride v Afrike pušavo
  Hrast, ki vihar na tla ga
    zimski trešne

  Komúr je sreče dar bila klofuta
  Življenje ječa, čas v nji rabelj hudi
  Čez tebe več ne bo,
    sovražna sreča!

Memento mori
Matiju Čopu


KRST PRI SAVICI
Uvod
Krst


 
     
 
 
Založba Pasadena © Založba Pasadena d.o.o., Ljubljana
tehnična izvedba skupina TiBor, Dokumentarna d.o.o.
 skupina TiBor

Stran je optimizirana za Internet Expolorer 5.* in ločljivost 800 x 600 pri 32-bitni grafiki.
Izdelavo strani je finančno podprlo Ministrstvo za kulturo RS.