KAZALO   Uvod   Življenje   Dela     -  Poezije -  Recitacije   Za šolarje   Zanimivosti   Iskanje   Povezave   O avtorjih
			"France Prešeren ni pesnik. Ni pisec. Niti človek ne! France Prešeren si je pridobil položaj - zlasti oziroma zgolj v slovenskem prostoru - ki bolj spominja na naravni pojav kakor pa na bitje iz krvi in mesa. (...)"     Erica Johnson Debeljak       Vanessa Redgrave in Stane Sever   S katero literarno zvrstjo se Prešeren ni ukvarjal?
	Sem dolgo upal in se bal PESMI Strunam Dekletam Pod oknam Prošnja Kam? Ukazi K slovesu Sila spomina Zgubljena vera Mornar Soldaška Zdravljica V spomin Valentina Vodnika V spomin Andreja Smoleta Od železne ceste Zapušena Nezakonska mati Pevcu BALADE IN ROMANCE Hčere svet Učenec Dohtar Turjaška Rozamunda Judovsko dekle Zdravilo ljubezni Lenora Povodni mož Prekop Neiztrohnjeno srce Ribič Ženska zvestoba Orglar RAZLIČNE POEZlJE Zvezdogledam V spomin Matija Čopa Nova pisarija Prva ljubezen Slovo od mladosti Glosa Zabavljivi napisi   Predgovor in zagovor   Vzrok nezlatega veka   Novi Pegazus   Čebelice pušíčarjam   Čebelice pravljíčarjam   Čebelice šestomerjovcam   Čebelice pesmam brez s in c   Čebelice pevcam letnih časov   Lesničnjeku in Levičnjeku   Préd pevcu, pótlej homeopátu   Čebelarju   Vodnik   Ravnikarju   Abecedárju   Ahaceljnovim pesmam   Nekim pevcam duhovnih pesem   Krempeljnu   Izdajavcu Volkmera fabúl in pesem   Novičarjam   Kopitar   Daničarjam   Bahači četvero bolj množnih     Slave rodov   Narobe Katón   Pričujoče poezije GAZELE Pesem moja je posoda   tvojega imena Oči sem večkrat prašal, ali smem Žalostna komú neznana je resnica,   de jo ljubim Draga! vem, kako pri tebi me   opravljajo ženice Med otróci si igrala, draga! lani   -- čas hiti Al bo kal pognalo seme,   kdor ga seje, sam ne ve Kdor jih bere, vsak drugači   pesmi moje sodi SONETJE Očetov naših imenitne dela Vrh sonca sije soncov cela čéda Tak kakor hrepení oko čolnarja Dve sestri videle so zmoti vdane Kupído! tí in tvoja lepa starka Je od vesel'ga časa teklo leto Sonetni venec     Poet tvoj nov Slovencam       venec vije,     Ran mojih bo spomin in       tvoje hvale,     Iz sŕca svoje so kalí pognale     Mokrócvetéče rož'ce poezije     Iz krajov niso, ki v njih sonce sije     Cel čas so blagih sapic pogrešvál     Obdajale so utrjene jih skale     Viharjov jeznih mrzle domačije     Izdíhljeji, solzé so jih redile     Jim moč so dale rasti neveselo     Ur temnih so zatirale jih sile     Lej! torej je bledó njih       cvetje velo     Jim iz oči tí pošlji žarke mile     In gnale bodo nov cvet       bolj veselo   Magistrale Ni znal molitve žlahtnič trde glave Sanjalo se mi je, de v svetem raji Velíka, Togenburg! bila je mera Bilo je, Mojzes! tebi naročeno Na jasnem nébi mila luna sveti Marsktéri romar gre v Rim,   v Kompostélje Zgodi se včasih, de muhamedani Oči bile pri nji v deklet so sredi Kadar previdi učenost zdravnika Odprlo bo nebo po sodnem dnevi Zabavljivi sonetje   Al prav se piše kaša ali kasha   Ne bód'mo šaloberde! Moskvičánov   Apel podobo na ogled postavi Sonetje nesreče   O Vrba, srečna, draga vas domača   Popotnik pride v Afrike pušavo   Hrast, ki vihar na tla ga     zimski trešne   Komúr je sreče dar bila klofuta   Življenje ječa, čas v nji rabelj hudi   Čez tebe več ne bo,     sovražna sreča! Memento mori Matiju Čopu KRST PRI SAVICI Uvod Krst
	© Založba Pasadena d.o.o., Ljubljana tehnična izvedba skupina TiBor, Dokumentarna d.o.o.   Stran je optimizirana za Internet Expolorer 5.* in ločljivost 800 x 600 pri 32-bitni grafiki. Izdelavo strani je finančno podprlo Ministrstvo za kulturo RS.