|
|
|
|
SLOVO OD MLADOSTI |
|
|
|
|
|
Že v osnovni šoli so nam veliko govorili
o dr. Francetu Prešernu, o doktorju prava in o figah,
ki jih je vedno imel s sabo in dajal otrokom. Vsi smo
znali tisto France Prešeren se je obesu na cvern, iz cverna
je pau in je reku au. Ne spomim se, da bi mi iz tega obdobja
ostala kako njegova pesem še posebej v spominu. Moj najljubši
slovenski pesnik je bil takrat Ivan Minatti. Ko pa me
je v osmem razredu ravnatelj vprašal, kaj bi rada študirala
in postala, sem odgovorila: doktor prava. To se mi je
zdelo največ, kar človek v življenju lahko doseže. Postane
doktor prava, postane velik kot Prešern.
V gimnazijskih letih, ko sem prebirala bogat in razburljiv
življenjepis Franceta Prešerna, sem ga počasi začela videvat
kot filmskega junaka. In ko sem pozneje v ljubljanski
kinoteki videla film Divji mesija Kena Russella, sem bila
prepričana, da bi bil "moj Prešeren" na filmu podoben
umetniku, ki ga je igral briljantni Oliver Reed.
Od Prešernovih poezij sta mi do danes ostali najljubši
pesmi Povodni mož in Slovo od mladosti. Obe znam na pamet.
Bridko Slovo od mladosti pa se mi še vedno v težkih depresivnih
dneh zdi kot moja lastna izpoved. In v tem je večnost
poezije. Pripoveduje tudi za 21. stoletje.
|
|
|
Maja Weiss |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|