|
|
|
|
PREŠEREN NA SLOVENSKEM DENARJU |
|
|
|
|
|
Po uvedbi začasnih bonov, ki so prišli
v obtok na osnovi Zakona o uporabi denarne enote Republike
Slovenije z dne 8. oktobra 1991, so se začele priprave
za izdelavo "pravega" slovenskega denarja. Novi slovenski
tolarski bankovci naj bi prišli v obtok že junija 1992,
a so predstavniki Vlade RS in Banke Slovenije ta datum
prestavili na 30. september 1992. Za začetek so bili to
bankovci v nominalnih vrednostih za 1000, 500 in 100 tolarjev,
ki naj bi jim sledili še ostali. Na bankovcih je datum
15. januar 1991, in sicer v spomin na dan, ko je bila
Slovenija deležna mednarodnopravnega priznanja. Bankovce
so natisnili v britanski tiskarni Thomas De La Rue and
Company Limited, in sicer na papirju, ki ga je izdelala
papirnica v Radečah. Projekt novega slovenskega denarja
so likovno izvedli oblikovalca Miljenko Licul in Zvone
Kosovelj ter akademski slikar Rudi Španzel. V Uradnem
listu Republike Slovenije št. 45 z dne 21. septembra je
Banka Slovenije z datumom 18. september izdala tri sklepe,
ki se neposredno nanašajo na nove bankovce, in sicer:
- Sklep o izdaji bankovcev
za 5000, 1000, 500, 200, 100, 50,20
in 10 tolarjev,
- Sklep o izročitvi tolarskih
bankovcev za 1000, 500 in 100 tolarjev
v obtok in
- Sklep o glavnih znamenjih bankovcev
za 1000, 500 in 100 tolarjev.
V zadnjem sklepu v prvem delu pod točko 4. piše takole:
|
|
|
4. Videz bankovca za 1000 tolarjev
a.) Sprednja stran
Osnovni motiv na bankovcu je lik Franceta Prešerna, izdelan
v ročni gravuri po sodobni umetniški predlogi. Pesnikovo
podobo dopolnjuje na njegovi levi strani senca portreta,
izpolnjena z mikropisavo, ki sega na sivozeleno barvno
polje. Ob pesnikovem liku je na desni strani v tehniki
globokega tiska napis "France Prešeren 1800-1849". Nad
njim je pravokotna površina zelene barve, v kateri je
v negativu številka "1000".
Na polovici bankovca je ob zunanjem robu odtisnjen napis
"BANKA SLOVENIJE" v tehniki globokega tiska. Na sredini
bele površine bankovca je v vodnem znaku lik Franceta
Prešerna. Pod njim je v zeleni barvi s številko odtisnjena
vrednost bankovca. Desno od vodnega znaka je rumeno polje,
v katerem je stilizirana pisalna mizica kot pripomoček
pri pesnikovem snovanju, v zgornjem delu pa faksimile
Prešernovega podpisa v zeleni in črni barvi, ki se končuje
v sivem polju z računalniško izdelano zaščito. Pod njim
je bela površina, ki prehaja v zaščitni vzorec zelene
barve. Ta je po intenziteti zgoraj temnejši, proti robu
bankovca pa svetlejši. Vzdolž zelenega pravokotnika je
postavljen napis "TISOČ TOLARJEV" v globokem tisku.
Na sredini bankovca spodaj je bel krog, razdeljen na štiri
enake dele z vrisanimi segmenti kroga v sivi barvi, ki
predstavlja sprednji del preglednega ornamenta. Tega dopolnjujejo
negativne vrednosti v rdečem krogu na zadnji strani tako,
da tvorijo kompozicijo dveh polnih krogov.
Prek celotne površine bankovca se z leve proti desni vije
računalniško izvedena zaščita, ki se končuje v senci pesnikovega
lika. Začetna linija vzorca je izpisana v mikropisavi
z besedilom, ki je sestavljeno iz imena Banke Slovenije,
številčne oznake vrednosti in skrajšanega imena denarne
enote.
Na levi strani bankovca je na beli površini zgoraj znak
za slepe, sestavljen iz reliefnega pokončnega pravokotnika
in treh polnih krogov.
Na sprednji strani bankovca prevladujeta sivozelena in
rumena barva.
b) Zadnja stran:
V osrednjem delu bankovca je na stilizirani tonski podlagi
odtisnjen del besedila Zdravice, napisane ob novem letu
1844. Ob levem robu besedila je pokončno odtisnjena oznaka
vrednosti z besedami "TISOČ TOLARJEV". Na levi strani
bankovca je zaščitna tonska podlaga, sestavljena iz raznobarvnih
linij, ki blago prehajajo od temnejših v svetlejše tone.
Ob njej je pokončno postavljen trak, na katerem je zgoraj
na srebrni podlagi stilizirano pisateljsko pero v črni
barvi, na ostalih treh četrtinah pa je barvna vzorčasta
geometrična zaščita. Levo od peresa je na ročno izrisanem
rastru v gravuri s pesnikovim rokopisom odtisnjena beseda
"Prijatli" iz pesmi Zdravica. Na spodnjem delu bankovca
je s številko označena vrednost bankovca. Prek celotne
slikovne kompozicije je položena spiralna kombinacija,
ki dopolnjuje grafično podobo bankovca.
Na zgornjem delu bele površine sta ob notranjem robu odtisnjeni
besedili "GUVERNER" in "ČLAN SVETA BANKE", pod njima pa
faksimile podpisov guvernerja Banke Slovenije, dr. Franceta
Arharja, in člana Sveta Banke Slovenije, Andreja Ranta.
V zgornjem kotu je gijoširan pravokotnik temno sive barve,
v katerem je v negativu s številko izražena oznaka vrednosti.
Pod njim sta eden pod drugim odtisnjena kraj in datum
izdaje bankovca "LJUBLJANA 15. JANUAR 1992".
Ob zunanjem robu je v globokem tisku napis "BANKA SLOVENIJE".
Vzporedno z njim je ob notranjem robu belega polja pokončno
postavljena številčna oznaka bankovca, sestavljena iz
dveh črk in šestih številk, natisnjena v črni barvi. Enaka
številčna oznaka v rdeči barvi je natisnjena vodoravno
na levi strani bankovca.
Na zadnji strani bankovca prevladujejo siva, oranžna in
rdeča barva.
|
|
Videz
prednje strani bankovca za 1000 tolarjev,
ki jih je bilo v serijah AA, AB, AC, AD, AF,
AG, AH, AJ, AK, AL, AM, AN, AP, AR, AS, BA,
CA, DA, FA, GA, HA, JA, KA, LA, MA, NA, PA,
RA, SA, TA in v menjalni seriji AZ natisnjenih
približno 30.030.000 kosov. |
Zadnja
stran bankovca s serijo in registrsko
številko; beseda "Prijatli" v črnem tisku. |
|
|
|
|
|
|
|
|
Banka
Slovenije je kot primerek novega bankovca
pošiljala različnim bankam in ustanovam dva
tipa bankovca s pretiskom SPECIMEN. |
Zadnja
stran bankovca s pretiskom VZOREC, registrska
številka AA 000000; prvi tip vzorca z natisnjeno
oznako SPECIMEN in s številko levo spodaj;
izdanih je bilo 500 kosov. |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Zadnja
stran drugega tipa specimna bankovca z
izpisano številko levo spodaj, registrske
številke AA 000000; izdanih je bilo največ
500 kosov, oštevilčenih od številke 500 naprej. |
|
|
|
|
|
|
|
|
Podpis:
Prednja stran vzorca britanskega izdelovalca,
podjetja Thomas De La Rue & Co. Ltd; po britanskih
podatkih je bilo izdanih le kakih dvajset
kosov. |
Podpis:
Zadnja stran vzorca istega izdelovalca
z registrsko številko AA 000000 in s številko
specimna 012. |
|
|
|
|
|
|
Lik dr. Franceta Prešerna je izdelal
akademski slikar Rudi Španzel, ki je združil več dotlej
znanih podob pesnika v eno, podobo pa je obogatil s poznavanjem
pesnikovega življenja. Predvsem pa je pesnik, kot pravijo
nekateri, prikazan bolj človeško, prav to pa mu drugi
nekako očitajo in zamerijo. Ohranjen je profil pesnika,
kakršen je že bil znan. Osebno menim, da je Prešeren prikazan
kot razmišljajoč intelektualec, ki je imel rad razgibano
življenje s pijačo in ženskami in ne kot nesrečni zaljubljenec,
kot ga predstavljajo šolski opisi.
|
|
|
Risba
Rudija Španzla, ki je bila osnova pri izdelavi klišeja
za bankovec. |
|
|
Bankovci, ki so jih tiskali Britanci, so bili v veliko
primerih natisnjeni netočno in neprecizno, zato sem v
slovenskem dnevniku Delo objavil serijo člankov o izredno
slabem oziroma nepreciznem tiskanju bankovcev v britanskem
podjetju Thomas De La Rue International oziroma v njihovi
tiskarni v Newcastlu. Prvi iz serije člankov je bil objavljen
24. novembra 1992, opisoval pa je vrsto netočnosti oziroma
nepreciznosti pri tisku bankovca za 1000 tolarjev. Na
prednji strani bankovca sem s podrobnejšim preučevanjem
našel kar petindvajset večjih netočnosti, na zadnji strani
pa enajst. Napake, ali bolje rečeno, netočnosti sem našel
na vzorcu 45 naključno zbranih bankovcev. Ti so poleg
naštetih napak imeli še nekaj splošnih, kot so različna
velikost bankovcev, plesanje bankovcev pri rezanju in
posledično različno veliki napisi, tako da smo namesto
BANKA dobili ANKA SLOVENIJE, pogosto odtiskovanje (tiskarsko
abciganje) bankovcev, kar pomeni, da so zlagali še mokre
pole, in še kaj se je našlo.
|
|
|
Faksimile prvega članka o netočnostih na bankovcih, naslovljenega
Prešeren pod Zmagovo lupo, ki je bil objavljen 24. novembra
1992 v časniku Delo.
Banka Slovenije je skupaj z britanskim tiskarjem začela
pripravljati za izdajo novo serijo bankovca za 1000 tolarjev.
Najprej so spremenili portret pesnika, ki se od prejšnjega
razlikuje po reverjih suknjiča, vozlu ovratne rutice,
ožji podobi obraza, rahlo spremenjenem očesnem loku, spremenjenih
očeh in manj poudarjeni bradi. Omenjeni portret so uporabili
najprej za poskusni odtis na stari osnovi bankovca izdaje
15. januarja 1992. |
|
|
|
|
|
|
|
Prednja
stran starega bankovca z novim portretom. |
Zadnja stran starega bankovca brez
registrskih oznak; edini znani primerek na
svetu. |
|
|
|
|
|
|
Banka Slovenije je v zvezi z izdajo
novih bankovcev izdala poseben sklep.
Sklep o spremembi sklepa o glavnih znamenjih bankovca
za 1000 tolarjev
1. Banka Slovenije spreminja glavna znamenja bankovcev
za 1000 tolarjev, določena s Sklepom o glavnih znamenjih
bankovcev za 1000, 500 in 100 tolarjev (Uradni list RS,
št. 46/92).
2. Na bankovcu za 1000 tolarjev se spremenijo naslednja
znamenja:
a) Sprednja stran:
ˇ na bankovcu je uporabljena nova
gravura lika Franceta Prešerna,
izdelana po originalni umetniški predlogi;
ˇ barva pravokotnika z negativnim
odtisom vrednosti
bankovca v desnem
zgornjem kotu se spremeni iz svetlo
zelene v temno zeleno-modro;
ˇ faksimile Prešernovega podpisa
je izveden samo v črni barvi
v tehniki globokega
tiska;
ˇ s številko izražena vrednost
bankovca spodaj levo je
odtisnjena v temno
zeleno-modri barvi. V enaki barvi je
odtisnjena tudi besedna
oznaka vrednosti
"TISOČ TOLARJEV";
ˇ računalniško izvedena zaščita
bankovca, ki se končuje v
senci pesnikovega
lika, je odtisnjena v oranžni barvi in prek
temno modro-zelene
prehaja v črno barvo.
b) Zadnja stran:
ˇ barva odtisa besede "Prijatli"
v levem zgornjem kotu v
tehniki globokega
tiska je spremenjena iz črne v oranžno;
ˇ oznaki vrednosti bankovca s
številko in z besedami sta
temno zeleno-modre
barve;
ˇ računalniška animacija spiralne
kombinacije je odtisnjena v
črni barvi, ki prehaja
prek temno zeleno-modre v oranžno;
ˇ datum izdaje bankovca je "1.
JUNIJ 1993".
3. Ta sklep začne veljati z dnem objave v Uradnem listu
Republike Slovenije.
Sklep je bil objavljen dne 7. decembra 1993, podpisal
ga je guverner dr. France Arhar. Istega dne je bil objavljen
tudi "Sklep o izročitvi bankovca za 1000 tolarjev v promet",
v katerem v drugi točki piše, da ostajajo poleg novih
v veljavi tudi bankovci prve izdaje. Serije novih bankovcev
so bile: LZ, MZ, NZ, PZ, RZ, SZ, TZ, UZ, VZ, ZZ in menjalna
serija ZA. Skupno je bilo izdanih približno 10.020.000
kosov teh bankovcev.
|
|
|
|
|
Prednja
stran novega tipa bankovcev za 1000 tolarjev. |
Zadnja
stran novega bankovca z datumom izdaje
1. junij 1993; najopaznejša razlika je rdeči
napis "Prijatli". |
|
|
|
|
|
|
|
|
Prednja
stran vzorca novega bankovca z napisom
SPECIMEN.
|
Zadnja
stran novega bankovca z napisom VZOREC
in registrsko oznako ZZ 000000; prvi tip vzorca
z odtisnjeno oznako SPECIMEN; izdanih je bilo
500 kosov. |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Zadnja
stran novega bankovca z napisom VZOREC
in registrsko oznako ZZ 000000; drugi tip
vzorca z izpisano številko; izdanih je bilo
največ 500 kosov, oštevilčenih od 500 naprej. |
|
|
|
|
|
|
|
|
Vzorec
britanskega tiskarja; prednja stran
bankovca. |
Vzorec
britanskega tiskarja; zadnja stran bankovca;
zaradi redkosti imajo specimni tega tiskarja
ljubiteljsko oziroma zbirateljsko ceno. |
|
|
|
|
|
|
Še preden je Republika Slovenija izdala
svoj denar, najprej vrednostne tolarske bone in nato še
prave tolarske bankovce, je dr. Bogdan Oblak Hamurabi
izdelal projekt novega slovenskega denarja. Resno delo
pri tem projektu se je začelo 15. maja 1989, ko so poznejši
ustanovitelji podjetja Lipa Holding sprejeli sklep o novi
slovenski denarni enoti, ki so jo poimenovali "lipa".
Podjetje Lipa Holding je pripravljalo izdajo bankovcev
v vrednosti 1/2 lipe, 1, 2, 5, 10, 20, 50 in 100 lip.
Za bankovec za 100 lip je bila predvidena podoba dr. Franceta
Prešerna, delo Klemena Rodmana iz Radovljice, ki je oblikoval
vso serijo bankovcev. Ti naj bi bili enotne velikosti
65 mm x 130 mm in pokončnega formata, iz te serije pa
je bil natisnjen le bankovec za 1/2 lipe.
Preden so bili predlagani omenjeni bankovci, je bil v
obtoku zgolj bankovec za eno lipo, ki je imel na prednji
strani desno upodobljenega dr. Franceta Prešerna, levo
cvetočo lipo, na sredini, nad silhueto knežjega kamna
in napisom Banka Slovenije, pa oznako vrednosti 1 lipa.
Na zadnji strani bankovca je na sredini prikazan model
novega slovenskega parlamenta, ki ga je izdelal arhitekt
Jože Plečnik, na desni je spet upodobljena cvetoča lipa,
na levi pa knežji kamen. Na obeh straneh sta označena
vrednost bankovca in napis Banka Slovenije. Numeracija
je samo na desni strani zadnje strani. Natisnjenih je
bilo več različic tega bankovca, ki ga je bilo kot pomožnega
plačilnega sredstva v obtoku vsaj za deset tisoč lip,
kolikor so izdali bankovcev za eno lipo v skladu s sklepom
skupščine podjetja. Pozneje je bilo natisnjenih še več
teh bankovcev. Prvi bankovci lipe so se pojavili v obtoku
v Ljubljani, in sicer 31. marca 1990. Takrat so bile sklenjene
pogodbe z več kot 80 podjetji, ki so se zavezala, da bodo
sprejemala lipe kot pomožno plačilno sredstvo. Zanimivo
je, da so se pojavili tudi ponaredki teh bankovcev, saj
jih je bilo mogoče ob izdaji srebrnikov zamenjevati za
le-te.
|
|
|
|
|
Prednja
stran bankovca za eno lipo, tiskanega
v tiskarni Gorenjski tisk v Kranju; bankovec
na tej strani nosi štiricifrno številko in
dodatno ročno parafo; izdanih je bilo približno
25.000 kosov. |
Zadnja stran bankovca za eno lipo z
žigom podjetja in enotno registrsko oznako
SL 0000001. |
|
|
|
|
|
|
|
|
Prednja stran bankovca s strojno numeracijo,
z žigom jamčitelja izplačila in izjavo, da
je bankovec krit v zlatu in drugih vrednostih;
izdanih je bilo približno 10.000 kosov. |
Zadnja
stran istega bankovca. |
|
|
|
|
|
|
|
|
Vzorec
bankovca za 1 lipo s pretiskom SPECIMEN; prednja
stran. |
Vzorec
zadnje strani bankovca z obrnjenim
pretiskom; registrska oznaka SL 0000001 je
odtisnjena posebej. |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Vzorec
zadnje strani bankovca z normalnim
pretiskom; registrska oznaka SL 0000001 na
osnovnem klišeju. |
|
|
|
|
|
|
Ljudje so lepo sprejeli lipe; kmalu
so jih začele sprejemati ljubljanske trgovine in gostilne,
pa tudi v drugih krajih so jih začeli uporabljati v zameno
za dinarje, in sicer po vrednosti, ki je bila 23. 5. 1990
naslednja: 1 lipa = 49,02 dinarja.
Ob oklicu suverenosti Slovenije, dne 2. julija 1990, je
podjetje Lipa Holding izdalo tudi dva kovanca v tej valuti.
Zlatarna Celje naj bi po naročilu Lipa Holdinga skovala
300 zlatnikov po 50 lip, skovala pa je 300 srebrnikov
po 1 lipo, pozneje pa še več. Modele za kovanje obeh nominal
je izdelal medaljer Stane Dremelj.
|
|
|
|
|
|
Kovanec za 1 lipo iz srebra, skovan
v Zlatarni Celje; znane so štiri različice kovanca; skupno
je bilo verjetno izdelanih približno 8000 kosov.
|
|
|
|
|
|
Kovanec za 50 lip iz zlata, skovan
v Zlatarni Celje; znani sta dve različici kovanca; skupno
je bilo verjetno izdelanih približno 80 kosov
|
|
|
Zmago pl. Jelinčič
|
|
|
Ljubljana, 23. oktobra 2000 |
|
|
|
|
|
|
|
|
|