KAZALO   Uvod   Življenje   Dela   Za šolarje   Zanimivosti     -  Sodobniki -  Uglasbitve -  Denar -  Mnenja   Iskanje   Povezave   O avtorjih
			"(...) . Vzel je v svoje roke jezik slovenskih kmetov – in ga dvignil na raven evropskega duha in svetovne književnosti! (...)"     Rudi Šeligo       Vanessa Redgrave in Stane Sever   Katera ženska je gojila ljubezenska čustva do Prešerna?
	PREŠEREN NA SLOVENSKEM DENARJU           Po uvedbi začasnih bonov, ki so prišli v obtok na osnovi Zakona o uporabi denarne enote Republike Slovenije z dne 8. oktobra 1991, so se začele priprave za izdelavo "pravega" slovenskega denarja. Novi slovenski tolarski bankovci naj bi prišli v obtok že junija 1992, a so predstavniki Vlade RS in Banke Slovenije ta datum prestavili na 30. september 1992. Za začetek so bili to bankovci v nominalnih vrednostih za 1000, 500 in 100 tolarjev, ki naj bi jim sledili še ostali. Na bankovcih je datum 15. januar 1991, in sicer v spomin na dan, ko je bila Slovenija deležna mednarodnopravnega priznanja. Bankovce so natisnili v britanski tiskarni Thomas De La Rue and Company Limited, in sicer na papirju, ki ga je izdelala papirnica v Radečah. Projekt novega slovenskega denarja so likovno izvedli oblikovalca Miljenko Licul in Zvone Kosovelj ter akademski slikar Rudi Španzel. V Uradnem listu Republike Slovenije št. 45 z dne 21. septembra je Banka Slovenije z datumom 18. september izdala tri sklepe, ki se neposredno nanašajo na nove bankovce, in sicer:      - Sklep o izdaji bankovcev za 5000, 1000, 500, 200, 100,        50,20 in 10 tolarjev,      - Sklep o izročitvi tolarskih bankovcev za 1000, 500 in 100        tolarjev v obtok in      - Sklep o glavnih znamenjih bankovcev za 1000, 500 in 100        tolarjev. V zadnjem sklepu v prvem delu pod točko 4. piše takole:     4. Videz bankovca za 1000 tolarjev a.) Sprednja stran Osnovni motiv na bankovcu je lik Franceta Prešerna, izdelan v ročni gravuri po sodobni umetniški predlogi. Pesnikovo podobo dopolnjuje na njegovi levi strani senca portreta, izpolnjena z mikropisavo, ki sega na sivozeleno barvno polje. Ob pesnikovem liku je na desni strani v tehniki globokega tiska napis "France Prešeren 1800-1849". Nad njim je pravokotna površina zelene barve, v kateri je v negativu številka "1000". Na polovici bankovca je ob zunanjem robu odtisnjen napis "BANKA SLOVENIJE" v tehniki globokega tiska. Na sredini bele površine bankovca je v vodnem znaku lik Franceta Prešerna. Pod njim je v zeleni barvi s številko odtisnjena vrednost bankovca. Desno od vodnega znaka je rumeno polje, v katerem je stilizirana pisalna mizica kot pripomoček pri pesnikovem snovanju, v zgornjem delu pa faksimile Prešernovega podpisa v zeleni in črni barvi, ki se končuje v sivem polju z računalniško izdelano zaščito. Pod njim je bela površina, ki prehaja v zaščitni vzorec zelene barve. Ta je po intenziteti zgoraj temnejši, proti robu bankovca pa svetlejši. Vzdolž zelenega pravokotnika je postavljen napis "TISOČ TOLARJEV" v globokem tisku. Na sredini bankovca spodaj je bel krog, razdeljen na štiri enake dele z vrisanimi segmenti kroga v sivi barvi, ki predstavlja sprednji del preglednega ornamenta. Tega dopolnjujejo negativne vrednosti v rdečem krogu na zadnji strani tako, da tvorijo kompozicijo dveh polnih krogov. Prek celotne površine bankovca se z leve proti desni vije računalniško izvedena zaščita, ki se končuje v senci pesnikovega lika. Začetna linija vzorca je izpisana v mikropisavi z besedilom, ki je sestavljeno iz imena Banke Slovenije, številčne oznake vrednosti in skrajšanega imena denarne enote. Na levi strani bankovca je na beli površini zgoraj znak za slepe, sestavljen iz reliefnega pokončnega pravokotnika in treh polnih krogov. Na sprednji strani bankovca prevladujeta sivozelena in rumena barva. b) Zadnja stran: V osrednjem delu bankovca je na stilizirani tonski podlagi odtisnjen del besedila Zdravice, napisane ob novem letu 1844. Ob levem robu besedila je pokončno odtisnjena oznaka vrednosti z besedami "TISOČ TOLARJEV". Na levi strani bankovca je zaščitna tonska podlaga, sestavljena iz raznobarvnih linij, ki blago prehajajo od temnejših v svetlejše tone. Ob njej je pokončno postavljen trak, na katerem je zgoraj na srebrni podlagi stilizirano pisateljsko pero v črni barvi, na ostalih treh četrtinah pa je barvna vzorčasta geometrična zaščita. Levo od peresa je na ročno izrisanem rastru v gravuri s pesnikovim rokopisom odtisnjena beseda "Prijatli" iz pesmi Zdravica. Na spodnjem delu bankovca je s številko označena vrednost bankovca. Prek celotne slikovne kompozicije je položena spiralna kombinacija, ki dopolnjuje grafično podobo bankovca. Na zgornjem delu bele površine sta ob notranjem robu odtisnjeni besedili "GUVERNER" in "ČLAN SVETA BANKE", pod njima pa faksimile podpisov guvernerja Banke Slovenije, dr. Franceta Arharja, in člana Sveta Banke Slovenije, Andreja Ranta. V zgornjem kotu je gijoširan pravokotnik temno sive barve, v katerem je v negativu s številko izražena oznaka vrednosti. Pod njim sta eden pod drugim odtisnjena kraj in datum izdaje bankovca "LJUBLJANA 15. JANUAR 1992". Ob zunanjem robu je v globokem tisku napis "BANKA SLOVENIJE". Vzporedno z njim je ob notranjem robu belega polja pokončno postavljena številčna oznaka bankovca, sestavljena iz dveh črk in šestih številk, natisnjena v črni barvi. Enaka številčna oznaka v rdeči barvi je natisnjena vodoravno na levi strani bankovca. Na zadnji strani bankovca prevladujejo siva, oranžna in rdeča barva. Videz prednje strani bankovca za 1000 tolarjev, ki jih je bilo v serijah AA, AB, AC, AD, AF, AG, AH, AJ, AK, AL, AM, AN, AP, AR, AS, BA, CA, DA, FA, GA, HA, JA, KA, LA, MA, NA, PA, RA, SA, TA in v menjalni seriji AZ natisnjenih približno 30.030.000 kosov. Zadnja stran bankovca s serijo in registrsko številko; beseda "Prijatli" v črnem tisku.              Banka Slovenije je kot primerek novega bankovca pošiljala različnim bankam in ustanovam dva tipa bankovca s pretiskom SPECIMEN. Zadnja stran bankovca s pretiskom VZOREC, registrska številka AA 000000; prvi tip vzorca z natisnjeno oznako SPECIMEN in s številko levo spodaj; izdanih je bilo 500 kosov.           Zadnja stran drugega tipa specimna bankovca z izpisano številko levo spodaj, registrske številke AA 000000; izdanih je bilo največ 500 kosov, oštevilčenih od številke 500 naprej.         Podpis: Prednja stran vzorca britanskega izdelovalca, podjetja Thomas De La Rue & Co. Ltd; po britanskih podatkih je bilo izdanih le kakih dvajset kosov. Podpis: Zadnja stran vzorca istega izdelovalca z registrsko številko AA 000000 in s številko specimna 012.         Lik dr. Franceta Prešerna je izdelal akademski slikar Rudi Španzel, ki je združil več dotlej znanih podob pesnika v eno, podobo pa je obogatil s poznavanjem pesnikovega življenja. Predvsem pa je pesnik, kot pravijo nekateri, prikazan bolj človeško, prav to pa mu drugi nekako očitajo in zamerijo. Ohranjen je profil pesnika, kakršen je že bil znan. Osebno menim, da je Prešeren prikazan kot razmišljajoč intelektualec, ki je imel rad razgibano življenje s pijačo in ženskami in ne kot nesrečni zaljubljenec, kot ga predstavljajo šolski opisi.     Risba Rudija Španzla, ki je bila osnova pri izdelavi klišeja za bankovec.     Bankovci, ki so jih tiskali Britanci, so bili v veliko primerih natisnjeni netočno in neprecizno, zato sem v slovenskem dnevniku Delo objavil serijo člankov o izredno slabem oziroma nepreciznem tiskanju bankovcev v britanskem podjetju Thomas De La Rue International oziroma v njihovi tiskarni v Newcastlu. Prvi iz serije člankov je bil objavljen 24. novembra 1992, opisoval pa je vrsto netočnosti oziroma nepreciznosti pri tisku bankovca za 1000 tolarjev. Na prednji strani bankovca sem s podrobnejšim preučevanjem našel kar petindvajset večjih netočnosti, na zadnji strani pa enajst. Napake, ali bolje rečeno, netočnosti sem našel na vzorcu 45 naključno zbranih bankovcev. Ti so poleg naštetih napak imeli še nekaj splošnih, kot so različna velikost bankovcev, plesanje bankovcev pri rezanju in posledično različno veliki napisi, tako da smo namesto BANKA dobili ANKA SLOVENIJE, pogosto odtiskovanje (tiskarsko abciganje) bankovcev, kar pomeni, da so zlagali še mokre pole, in še kaj se je našlo.     Faksimile prvega članka o netočnostih na bankovcih, naslovljenega Prešeren pod Zmagovo lupo, ki je bil objavljen 24. novembra 1992 v časniku Delo. Banka Slovenije je skupaj z britanskim tiskarjem začela pripravljati za izdajo novo serijo bankovca za 1000 tolarjev. Najprej so spremenili portret pesnika, ki se od prejšnjega razlikuje po reverjih suknjiča, vozlu ovratne rutice, ožji podobi obraza, rahlo spremenjenem očesnem loku, spremenjenih očeh in manj poudarjeni bradi. Omenjeni portret so uporabili najprej za poskusni odtis na stari osnovi bankovca izdaje 15. januarja 1992.         Prednja stran starega bankovca z novim portretom. Zadnja stran starega bankovca brez registrskih oznak; edini znani primerek na svetu.         Banka Slovenije je v zvezi z izdajo novih bankovcev izdala poseben sklep. Sklep o spremembi sklepa o glavnih znamenjih bankovca za 1000 tolarjev 1. Banka Slovenije spreminja glavna znamenja bankovcev za 1000 tolarjev, določena s Sklepom o glavnih znamenjih bankovcev za 1000, 500 in 100 tolarjev (Uradni list RS, št. 46/92). 2. Na bankovcu za 1000 tolarjev se spremenijo naslednja znamenja: a) Sprednja stran:     ˇ na bankovcu je uporabljena nova gravura lika Franceta       Prešerna, izdelana po originalni umetniški predlogi;     ˇ barva pravokotnika z negativnim odtisom vrednosti       bankovca v desnem zgornjem kotu se spremeni iz svetlo       zelene v temno zeleno-modro;     ˇ faksimile Prešernovega podpisa je izveden samo v črni barvi       v tehniki globokega tiska;     ˇ s številko izražena vrednost bankovca spodaj levo je       odtisnjena v temno zeleno-modri barvi. V enaki barvi je       odtisnjena tudi besedna oznaka vrednosti       "TISOČ TOLARJEV";     ˇ računalniško izvedena zaščita bankovca, ki se končuje v       senci pesnikovega lika, je odtisnjena v oranžni barvi in prek       temno modro-zelene prehaja v črno barvo. b) Zadnja stran:     ˇ barva odtisa besede "Prijatli" v levem zgornjem kotu v       tehniki globokega tiska je spremenjena iz črne v oranžno;     ˇ oznaki vrednosti bankovca s številko in z besedami sta       temno zeleno-modre barve;     ˇ računalniška animacija spiralne kombinacije je odtisnjena v       črni barvi, ki prehaja prek temno zeleno-modre v oranžno;     ˇ datum izdaje bankovca je "1. JUNIJ 1993". 3. Ta sklep začne veljati z dnem objave v Uradnem listu Republike Slovenije. Sklep je bil objavljen dne 7. decembra 1993, podpisal ga je guverner dr. France Arhar. Istega dne je bil objavljen tudi "Sklep o izročitvi bankovca za 1000 tolarjev v promet", v katerem v drugi točki piše, da ostajajo poleg novih v veljavi tudi bankovci prve izdaje. Serije novih bankovcev so bile: LZ, MZ, NZ, PZ, RZ, SZ, TZ, UZ, VZ, ZZ in menjalna serija ZA. Skupno je bilo izdanih približno 10.020.000 kosov teh bankovcev.     Prednja stran novega tipa bankovcev za 1000 tolarjev. Zadnja stran novega bankovca z datumom izdaje 1. junij 1993; najopaznejša razlika je rdeči napis "Prijatli".         Prednja stran vzorca novega bankovca z napisom SPECIMEN. Zadnja stran novega bankovca z napisom VZOREC in registrsko oznako ZZ 000000; prvi tip vzorca z odtisnjeno oznako SPECIMEN; izdanih je bilo 500 kosov.             Zadnja stran novega bankovca z napisom VZOREC in registrsko oznako ZZ 000000; drugi tip vzorca z izpisano številko; izdanih je bilo največ 500 kosov, oštevilčenih od 500 naprej.         Vzorec britanskega tiskarja; prednja stran bankovca. Vzorec britanskega tiskarja; zadnja stran bankovca; zaradi redkosti imajo specimni tega tiskarja ljubiteljsko oziroma zbirateljsko ceno.         Še preden je Republika Slovenija izdala svoj denar, najprej vrednostne tolarske bone in nato še prave tolarske bankovce, je dr. Bogdan Oblak Hamurabi izdelal projekt novega slovenskega denarja. Resno delo pri tem projektu se je začelo 15. maja 1989, ko so poznejši ustanovitelji podjetja Lipa Holding sprejeli sklep o novi slovenski denarni enoti, ki so jo poimenovali "lipa". Podjetje Lipa Holding je pripravljalo izdajo bankovcev v vrednosti 1/2 lipe, 1, 2, 5, 10, 20, 50 in 100 lip. Za bankovec za 100 lip je bila predvidena podoba dr. Franceta Prešerna, delo Klemena Rodmana iz Radovljice, ki je oblikoval vso serijo bankovcev. Ti naj bi bili enotne velikosti 65 mm x 130 mm in pokončnega formata, iz te serije pa je bil natisnjen le bankovec za 1/2 lipe. Preden so bili predlagani omenjeni bankovci, je bil v obtoku zgolj bankovec za eno lipo, ki je imel na prednji strani desno upodobljenega dr. Franceta Prešerna, levo cvetočo lipo, na sredini, nad silhueto knežjega kamna in napisom Banka Slovenije, pa oznako vrednosti 1 lipa. Na zadnji strani bankovca je na sredini prikazan model novega slovenskega parlamenta, ki ga je izdelal arhitekt Jože Plečnik, na desni je spet upodobljena cvetoča lipa, na levi pa knežji kamen. Na obeh straneh sta označena vrednost bankovca in napis Banka Slovenije. Numeracija je samo na desni strani zadnje strani. Natisnjenih je bilo več različic tega bankovca, ki ga je bilo kot pomožnega plačilnega sredstva v obtoku vsaj za deset tisoč lip, kolikor so izdali bankovcev za eno lipo v skladu s sklepom skupščine podjetja. Pozneje je bilo natisnjenih še več teh bankovcev. Prvi bankovci lipe so se pojavili v obtoku v Ljubljani, in sicer 31. marca 1990. Takrat so bile sklenjene pogodbe z več kot 80 podjetji, ki so se zavezala, da bodo sprejemala lipe kot pomožno plačilno sredstvo. Zanimivo je, da so se pojavili tudi ponaredki teh bankovcev, saj jih je bilo mogoče ob izdaji srebrnikov zamenjevati za le-te.     Prednja stran bankovca za eno lipo, tiskanega v tiskarni Gorenjski tisk v Kranju; bankovec na tej strani nosi štiricifrno številko in dodatno ročno parafo; izdanih je bilo približno 25.000 kosov. Zadnja stran bankovca za eno lipo z žigom podjetja in enotno registrsko oznako SL 0000001.         Prednja stran bankovca s strojno numeracijo, z žigom jamčitelja izplačila in izjavo, da je bankovec krit v zlatu in drugih vrednostih; izdanih je bilo približno 10.000 kosov. Zadnja stran istega bankovca.         Vzorec bankovca za 1 lipo s pretiskom SPECIMEN; prednja stran. Vzorec zadnje strani bankovca z obrnjenim pretiskom; registrska oznaka SL 0000001 je odtisnjena posebej.             Vzorec zadnje strani bankovca z normalnim pretiskom; registrska oznaka SL 0000001 na osnovnem klišeju.         Ljudje so lepo sprejeli lipe; kmalu so jih začele sprejemati ljubljanske trgovine in gostilne, pa tudi v drugih krajih so jih začeli uporabljati v zameno za dinarje, in sicer po vrednosti, ki je bila 23. 5. 1990 naslednja: 1 lipa = 49,02 dinarja. Ob oklicu suverenosti Slovenije, dne 2. julija 1990, je podjetje Lipa Holding izdalo tudi dva kovanca v tej valuti. Zlatarna Celje naj bi po naročilu Lipa Holdinga skovala 300 zlatnikov po 50 lip, skovala pa je 300 srebrnikov po 1 lipo, pozneje pa še več. Modele za kovanje obeh nominal je izdelal medaljer Stane Dremelj.         Kovanec za 1 lipo iz srebra, skovan v Zlatarni Celje; znane so štiri različice kovanca; skupno je bilo verjetno izdelanih približno 8000 kosov.         Kovanec za 50 lip iz zlata, skovan v Zlatarni Celje; znani sta dve različici kovanca; skupno je bilo verjetno izdelanih približno 80 kosov     Zmago pl. Jelinčič     Ljubljana, 23. oktobra 2000
	© Založba Pasadena d.o.o., Ljubljana tehnična izvedba skupina TiBor, Dokumentarna d.o.o.   Stran je optimizirana za Internet Expolorer 5.* in ločljivost 800 x 600 pri 32-bitni grafiki. Izdelavo strani je finančno podprlo Ministrstvo za kulturo RS.