bere:
Pavle
Ravnohrib |
|
Izdíhljeji, solzé so jih redile
s Parnasa mojga rožice pričjoče:
solzé 'z ljubezni so do tebe vroče,
iz domovinske so ljubezni lile.
Skeleče misli, de Slovenec mile
ne ljubi matere, vanj upajoče,
de tebe zame vneti ni mogoče,
z bridkostjo so srcé mi napolnile.
Željé rodile so prehrepeneče,
de s tvojim moje bi ime slovelo,
domače pesmi milo se glaseče;
željé, de zbudil bi Slovenšno célo,
de bi vrnili k nam se časi sreče,
jim moč so dale rasti neveselo.
|
|