"(...) ne maram govoriti ne slabega in ne dobrega o ljudeh, iz katerih so naredili mitologije."  
 
Tonči Kuzmanić
 
 

 

Vanessa Redgrave
in
Stane Sever

 
Najbolj znana Prešernova upodobitev je delo ...
     

 
 
 
NazajKazaloNaprej
 
     
  Prešeren  
     
  Svetovni nazor, politično prepričanje, odnos do življenja, vse pravzaprav, kar sodi k moji osebi, sem si zgradil ob Prešernu. Noben filozof, ideolog, politik, ali kar je podobnih veleumov, ni imel name takšnega vpliva kot ustvarjalec Sonetnega venca. Ne Marx, ne Heidegger, ne sveti Avguštin. Samo Prešeren. Pri njem sem občudoval čut za vsakršno pravičnost, strpnost, svobodomiselnost, človeško širino, miroljubnost. Pod njegovim vplivom se je moje gledanje na svet obrnilo v levo. Pod njegovim vplivom mi je postalo odvratno grabežljivo bogatenje, noro poželenje po oblasti, slepa ubogljivost nadrejenim, krvava strast do vojskovanja.

Vse to sem našel v Prešernovih pesmih, ki so mi, zaradi zgodovinskih in osebnih okoliščin, prišle v roke preden so mi jih mogli priskutiti zaplankani šolmaštri, kar se je zgodilo mnogim mlajšega rodu, ki so zaradi tega nekam brezbrižni do Prešerna. Imel sem srečo, da sem ga odkril kmalu po koncu svetovne vojne. Ko smo spet lahko na glas spregovorili v materinem jeziku, ko smo izpod ostrešij reševale skrite slovenske knjige, ki niso končale v ognju. V izložbah knjigarn sem lahko občudoval knjige s slovenskimi naslovi in med njimi drobno svetlo sivo knjižico z rdečo senčno podobo bujno kodrave glave. Prešernove Poezije. Ne vem, če sem pred tem že kaj slišal o Prešernu. Njegova skrivnostna silhueta mi je bila všeč in kupil sem jo mami za Božič. Sposodil sem si svoje darilo in ga začel prebirati. Slodnjakovi komentarji so mi pomagali razumevati lepe, globoke verze. Z njimi sem si gradil svojo filozofijo. Kazali so mi pot skozi življenje. A me tudi razveseljevali. Na šolskih zabavah smo recitirali Učenca ali Zvezdoglede ali Od železne ceste. Takrat časi niso bili prijazni, a Prešeren nas je znal tudi razvedriti. Ne samo pripraviti k resnemu premišljevanju.

Kako zelo je vplival name Prešeren, priča tudi svojsko naklučje. Nekaj kasneje, ko sem že ves "zlezel v Prešerna", sem bral biografski roman Howarda Fasta o borcu za pravičnost med ljudmi, Thomasu Painu. Roman me je tako prevzel, da sem skušal njegovemu junaku postati enak. Ker pa ga drugače nisem mogel posnemati, sem si nehal čistiti nohte. Tom Paine je imel po opisu v romanu črne mesečeve krajce za nohti. Kdo ve, če bi me usoda Thomasa Paina tako zelo prevzela, če ne bi prej prebiral Prešerna, ki se je bil navduševal nad njegovimi nauki, kar sem zvedel mnogo pozneje, in je imel v svoji knjižnici njegovo knjigo The Rights of Man (1791).

 
  Polde Bibič  
     
     
NazajKazaloNaprej    
 
 
Založba Pasadena © Založba Pasadena d.o.o., Ljubljana
tehnična izvedba skupina TiBor, Dokumentarna d.o.o.
 skupina TiBor

Stran je optimizirana za Internet Expolorer 5.* in ločljivost 800 x 600 pri 32-bitni grafiki.
Izdelavo strani je finančno podprlo Ministrstvo za kulturo RS.