| KAZALO | ||||||||||
 |
Uvod | |||||||||
|
Življenje | |||||||||
|
Dela | |||||||||
|
Za šolarje | |||||||||
|
Zanimivosti | |||||||||
|
||||||||||
|
Iskanje | |||||||||
|
Povezave | |||||||||
|
O avtorjih | |||||||||
 |
 |
| "(...) Bridko Slovo od mladosti pa se mi še vedno v težkih depresivnih dneh zdi kot moja lastna izpoved. In v tem je večnost poezije. Pripoveduje tudi za 21.stoletje." | ||
Maja Weiss |
 |
 Vanessa Redgrave in Stane Sever |
 |
 |
 |
 |
Prešeren je bil vpisan v zlato knjigo. Zakaj? |  |
 |
 |
 |
|
 |
| Morda je pred iztekom leta malo prehitro,
a vseeno me ima, da bi že zdaj zapisal, da nam je vsem
skupaj uspelo s Prešernim letom premakniti, če ne celo
predrugačiti pojmovanje Prešerna. Če smo doslej živeli
pod senco njegovega spomenika, kot ponarodele pa navajali
le posamezne pesnikove verze, tedaj se mi zdi, da je z
letošnjim letom prišlo do svojevrstne menjave vlog: po
eni strani je Prešeren po zaslugi študij, filmov, razstav
in simpozijev sestopil s piedestala, zaživel z nami skoraj
mladostno razposajen, razbremenjen peze zgodovinskega
spomina. Hkrati pa je dobesedno oživela tudi njegova poezija,
saj smo njegove pesmi pričeli peti tako na odru Cankarjevega
doma kot na vaških veselicah. Če sem torej srčno upal,
da bo letošnje leto izzvenelo kot slavje (in se hkrati
čisto malo bal, da se nam ne sprevrne v sedmino), tedaj
sem zdaj zares vesel, da je France še vedno naš, čil in
prešeren. |
||
| Jožef Školč | ||
|
 |
© Založba Pasadena d.o.o., Ljubljana tehnična izvedba skupina TiBor, Dokumentarna d.o.o. |
 |
| Stran je optimizirana za Internet Expolorer 5.* in ločljivost 800 x 600 pri 32-bitni grafiki. Izdelavo strani je finančno podprlo Ministrstvo za kulturo RS. |
||
