| KAZALO | ||||||||||
 |
Uvod | |||||||||
|
Življenje | |||||||||
|
Dela | |||||||||
|
Za šolarje | |||||||||
|
Zanimivosti | |||||||||
|
||||||||||
|
Iskanje | |||||||||
|
Povezave | |||||||||
|
O avtorjih | |||||||||
 |
 |
| "(...) Pri nas pa je sesuvanje Prešerna et co že nekaj desetletij postalo skoraj narodni šport (kot zbijanje koze), ki ga običajno in vzporedno gojijo celo naši najboljši med najboljšimi (ali škvazi) in sodi takorekoč že v obvezni ritual praznovanj. (...)" | ||
Jolka Milič |
 |
 Vanessa Redgrave in Stane Sever |
 |
 |
 |
 |
Kopitarjevi privrženci so se imenovali ... |  |
 |
 |
 |
|
 |
| Dandanašnji si komaj še predstavljamo,
kaj je pomenila v prvi polovici 19. stoletja odločitev
pisati poezijo v slovenskem jeziku. Reformacija na čelu
s Primožem Trubarjem je resda postavila temelje slovenskega
knjižnega jezika; bogatemu izročilu ljudskega slovstva
so se v času razsvetljenstva, predvsem v zbornikih Pisanice
od lepeh umetnosti, pridružili tudi prvi, a še nebogljeni
in umetniško okorni poskusi umetnega pesništva
V tem
zgodovinskem trenutku, ko se je raznarodovalni pritisk
nevarno okrepil, je na mali, zatemnjeni oder zapečka evropske
kulture stopil France Prešeren. Vzel je v svoje roke jezik
slovenskih kmetov in ga dvignil na raven evropskega
duha in svetovne književnosti! Jezik, ki mu ni bilo namenjeno,
da preživi. Jezik, ki je šel skozi šivankino uho zgodovine,
zato da bi ga danes mi lahko govorili in na njem utemeljili
svojo samostojno in demokratično državo. Zato z vso hvaležnostjo
in optimizmom proslavljamo zgodovinski čudež: Pesnik je
rojen!
|
||
| Rudi Šeligo | ||
|
 |
© Založba Pasadena d.o.o., Ljubljana tehnična izvedba skupina TiBor, Dokumentarna d.o.o. |
 |
| Stran je optimizirana za Internet Expolorer 5.* in ločljivost 800 x 600 pri 32-bitni grafiki. Izdelavo strani je finančno podprlo Ministrstvo za kulturo RS. |
||
