"Za razliko od drugih sama ob imenu Prešeren najprej pomislim na Prešernov trg v Ljubljani. (...)"  
 
Vika Potočnik
županja
 
 

 

Vanessa Redgrave
in
Stane Sever

 
"Dihur, ki noč in dan žre knjige, od sebe pa ne da najmanjše fige", je bil ...
     

 
 
 
NazajKazaloNaprej
 
     
     
     
  Dandanašnji si komaj še predstavljamo, kaj je pomenila v prvi polovici 19. stoletja odločitev pisati poezijo v slovenskem jeziku. Reformacija na čelu s Primožem Trubarjem je resda postavila temelje slovenskega knjižnega jezika; bogatemu izročilu ljudskega slovstva so se v času razsvetljenstva, predvsem v zbornikih Pisanice od lepeh umetnosti, pridružili tudi prvi, a še nebogljeni in umetniško okorni poskusi umetnega pesništva… V tem zgodovinskem trenutku, ko se je raznarodovalni pritisk nevarno okrepil, je na mali, zatemnjeni oder zapečka evropske kulture stopil France Prešeren. Vzel je v svoje roke jezik slovenskih kmetov – in ga dvignil na raven evropskega duha in svetovne književnosti! Jezik, ki mu ni bilo namenjeno, da preživi. Jezik, ki je šel skozi šivankino uho zgodovine, zato da bi ga danes mi lahko govorili in na njem utemeljili svojo samostojno in demokratično državo. Zato z vso hvaležnostjo in optimizmom proslavljamo zgodovinski čudež: Pesnik je rojen!…

 
  Rudi Šeligo  
 


















 
     
NazajKazaloNaprej    
 
 
Založba Pasadena © Založba Pasadena d.o.o., Ljubljana
tehnična izvedba skupina TiBor, Dokumentarna d.o.o.
 skupina TiBor

Stran je optimizirana za Internet Expolorer 5.* in ločljivost 800 x 600 pri 32-bitni grafiki.
Izdelavo strani je finančno podprlo Ministrstvo za kulturo RS.