|
|
|
|
Lenka Prešeren |
|
|
|
|
|
O svojem bratu, pesniku dr. Francetu
Prešernu
(...)
Materini pouki
Z denarjem France sploh ni znal. Zato so mu tudi rekli
mati: "H kaki kasi ne smeš priti. Denarja ti veliko potrebuješ
(nucaš). Zate bi bilo pri kasi napak (faljeno)." - Raje
bi bili videli mati, da je, kakor so stari stric Muhovec
rekli, postal prefezar; ali pa sploh vzel cesarsko službo.
Pa je hotel biti advokat. Najraje bi bili mati videli,
da bi bil takrat, ko je bil z Dunaja doma, Dunaj in vse
pustil in šel v lemenat. Ko so se pa prepričali, da noče
zavreči izbranega poklica, tudi mati niso več silili vanj.
Po Terezijanišču je France stopil v službo pri nekem grofu
z Moravskega. Tam je učil sina. S sinom grofičem sta bila,
mislim, oba v eni šoli. Vsaj Katri je pozneje pravil:
"Uk z njim me nič ni mudil. Tam sem lahko sam sebe učil."
Kvartir in košto je imel z grofičem vred. In rajtam, dobival
po sto goldinarjev na mesec, če to prav vem.
(...)
Doktorjev najboljši prijatelj Matija Čop
Matija Čop je bil njegov najboljši prijatelj; vselej se
mi je tako zdelo, da je s Čopom izgubil na zemlji vse,
kar je imel. Čopova modrost ga je vodila. V letih sta
si bila nekaj narazen; pa prav dobro vem, da sta se tikala.
- Dokler je bil Čop, ni šel doktor nikamor drugam kot
vsak dan zvečer k njemu. Ali je pa tudi Čop k nam prišel.
"Takrat je bilo tako fletno," je rekla sestra Katra. Čop
je bil tako lepega zadržanja. Bil je v tako dobrem imenu;
pa je bil tudi vreden tega imena. - Časih je prišel Čop
k doktorju za izprehod ga vabit. Prišel je tudi, ko je
šel v Tomačevem v smrt. France pa ni časa imel tisti popoldan.
Je še takrat očital našemu: "Kadar pridem, nimaš časa."
Katra je potem rekla: To je dobro, da France ni šel. Za
njim bi bil v vodo skočil, in bi bil res skočil. Imel
ga je strašno rad. Plavati nista znala ne doktor ne Čop.
Utonila bi bila oba. - Ko bi bil živel Čop, bi bil imel
doktor za vselej le Čopa za družbo.
Na Kastelca se je pa Katra jezila in rekla: "Če bi bili
kmečki fantje blizu, bi bili pa Čopa rešili iz vode. Kastelic,
ki je šel z njim v Tomačevo, mu je premalo pomagal. Trgal
je iz ograje rante in mu jih v vrtinec molil. Čop, ki
se je potapljal, jih ni mogel zgrabiti."
(...)
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|