"Pri Prešernu preseneča čista, jasna slovenska zavest, ki daleč presega njegov čas in ostaja trden temelj za prihodnost slovenske istovetnosti. (...)"  
 
dr. Franc Rode
nadškof
 
 

 

Vanessa Redgrave
in
Stane Sever

 
"Čebelce roji štirje" je metafora za
     

 
 
 
NazajKazaloNaprej
 
     
  Lenka Prešeren  
     
  O svojem bratu, pesniku dr. Francetu Prešernu

(...)

Materini pouki

Z denarjem France sploh ni znal. Zato so mu tudi rekli mati: "H kaki kasi ne smeš priti. Denarja ti veliko potrebuješ (nucaš). Zate bi bilo pri kasi napak (faljeno)." - Raje bi bili videli mati, da je, kakor so stari stric Muhovec rekli, postal prefezar; ali pa sploh vzel cesarsko službo. Pa je hotel biti advokat. Najraje bi bili mati videli, da bi bil takrat, ko je bil z Dunaja doma, Dunaj in vse pustil in šel v lemenat. Ko so se pa prepričali, da noče zavreči izbranega poklica, tudi mati niso več silili vanj.

Po Terezijanišču je France stopil v službo pri nekem grofu z Moravskega. Tam je učil sina. S sinom grofičem sta bila, mislim, oba v eni šoli. Vsaj Katri je pozneje pravil: "Uk z njim me nič ni mudil. Tam sem lahko sam sebe učil." Kvartir in košto je imel z grofičem vred. In rajtam, dobival po sto goldinarjev na mesec, če to prav vem.


(...)

Doktorjev najboljši prijatelj Matija Čop

Matija Čop je bil njegov najboljši prijatelj; vselej se mi je tako zdelo, da je s Čopom izgubil na zemlji vse, kar je imel. Čopova modrost ga je vodila. V letih sta si bila nekaj narazen; pa prav dobro vem, da sta se tikala. - Dokler je bil Čop, ni šel doktor nikamor drugam kot vsak dan zvečer k njemu. Ali je pa tudi Čop k nam prišel. "Takrat je bilo tako fletno," je rekla sestra Katra. Čop je bil tako lepega zadržanja. Bil je v tako dobrem imenu; pa je bil tudi vreden tega imena. - Časih je prišel Čop k doktorju za izprehod ga vabit. Prišel je tudi, ko je šel v Tomačevem v smrt. France pa ni časa imel tisti popoldan. Je še takrat očital našemu: "Kadar pridem, nimaš časa." Katra je potem rekla: To je dobro, da France ni šel. Za njim bi bil v vodo skočil, in bi bil res skočil. Imel ga je strašno rad. Plavati nista znala ne doktor ne Čop. Utonila bi bila oba. - Ko bi bil živel Čop, bi bil imel doktor za vselej le Čopa za družbo.

Na Kastelca se je pa Katra jezila in rekla: "Če bi bili kmečki fantje blizu, bi bili pa Čopa rešili iz vode. Kastelic, ki je šel z njim v Tomačevo, mu je premalo pomagal. Trgal je iz ograje rante in mu jih v vrtinec molil. Čop, ki se je potapljal, jih ni mogel zgrabiti."

(...)

 
     
NazajKazaloNaprej    
 
 
Založba Pasadena © Založba Pasadena d.o.o., Ljubljana
tehnična izvedba skupina TiBor, Dokumentarna d.o.o.
 skupina TiBor

Stran je optimizirana za Internet Expolorer 5.* in ločljivost 800 x 600 pri 32-bitni grafiki.
Izdelavo strani je finančno podprlo Ministrstvo za kulturo RS.