"(...) smo njegove pesmi pričeli peti tako na odru Cankarjevega doma kot na vaških veselicah. (...)"  
 
Jožef Školč
 
 

 

Vanessa Redgrave
in
Stane Sever

 
Kam je Prešerna najprej vodila pot, ko je kot otrok zapustil rojstvo Vrbo?
     

 
 
 
NazajKazaloNaprej
 
     
  Janez Trdina  
     
  Pesnik s prijateljem Smoletom v Prežeku

Smole je prebival pozimi navadno v Ljubljani, poleti pa ali v kakih toplicah ali v Prežeku. Petrič veli, da ga ne more dosti hvaliti. Prihodke da je zapravljal tako čez mero nepremišljeno, da mu je dostikrat zmanjkalo denarja za najpotrebnejše reči, na primer za sol. Neprenehoma so morali ljudje čakati za plačo ali pa še celo posojati. Gostoljuben je bil brez konca in kraja. Prijateljem ni stregel le z najboljšim domačim vinom, ampak tudi z dragim šampanjcem. Kak posebno vesel večer je šla rakom žvižgat cela košara buteljk. Spat se ni mogel lahko spraviti, pred eno uro po polnoči ni legel nikoli, včasih je blagoval z društvom do treh in tudi do belega dne.

Enkrat ga je pohodil Prešeren (menda leta 1839) in ostal pri njem dobre tri tedne. Imela sta direndaj, da nikoli takega. Šampanjec je tekel curkoma. Kaj sta se menila in čemu sta se tako neusmiljeno krohotala, malo izobraženi oskrbnik ni mogel razumeti. V posteljo sta hodila ob dveh in ob treh, potem pa spala kakor klade in smrčala strahovito, da se je po vsem gradu čulo, do enajstih in tudi do poldne. Čez nekoliko dni se jima je pridružil še turnski grof, pesnik Anastazij Grun. Zdaj šele se je začela črna vojska. Hrum in šum razposajenih gospodov se je razlegal cele dni in noči, vsa družina je govorila: "Takih norcev še grad ni videl." Na srečo je trajalo to samo tri dni. Ko je Turnski odrinil, sta morala razsajati sama.



Trdina Janez: Sprehod v Belo krajino (1873/1874), ZD XI, str. 9

 
     
NazajKazaloNaprej    
 
 
Založba Pasadena © Založba Pasadena d.o.o., Ljubljana
tehnična izvedba skupina TiBor, Dokumentarna d.o.o.
 skupina TiBor

Stran je optimizirana za Internet Expolorer 5.* in ločljivost 800 x 600 pri 32-bitni grafiki.
Izdelavo strani je finančno podprlo Ministrstvo za kulturo RS.