| |
|
|
| |
|
|
| |
|
|
| 1800 |
v Vrbi na Gorenjskem se 3.12. 1800 rodi
France Prešeren.
|
|
| 1808 |
jeseni se Prešeren odpravi na Kopanj
pri Veliki Račni, kjer župnikuje stari stric Jožef, ki
ga poučuje vse do vstopa v normalko.
|
|
| 1810 |
vpiše se na normalko v Ribnici na Dolenjskem,
kjer se z odličnim uspehom šola do pomladi 1812.
|
|
| 1812 |
jeseni se prepiše v tretji razred normalke
v Ljubljani.
|
|
| 1813 |
v Ljubljani obiskuje gimnazijo, ki jo
konča leta 1819.
|
|
| 1819 |
vpiše študij filozofije na ljubljanskem
liceju.
|
|
| 1821 |
na Dunaju opravi tretji letnik filozofije,
ki je pogoj za vpis na študij prava.
|
|
| 1822 |
vpiše se na pravno fakulteto dunajske
univerze.
|
|
| 1824 |
med počitnicami se prvič vrne v domače
kraje; obiskuje strice, ki župnikujejo po različnih slovenskih
krajih.
|
|
| 1825 |
napiše prvo pesem, Zarjovena d'vičica.
|
|
| 1825-26 |
začne se resneje ukvarjati s poezijo,
napiše precej pesmi, ki pa jih zaradi stroge Kopitarjeve
kritike večinoma zažge.
|
|
| 1826-27 |
dokončuje študij prava.
|
|
| 1827 |
12. januarja časopis Ilirski list (Illyriches
Blatt) objavi prvo Prešernovo pesem, Dekletom (Dekelcam).
|
|
| 1827 |
Prešernov mentor Matija Čop se vrne
iz Poljske v Ljubljano, kjer postane bibliotekar.
|
|
| 1828 |
26. marca opravi vse formalnosti, dan
pozneje je promoviran za doktorja prava.
|
|
| 1828 |
nekaj časa preživi na Moravskem pri
svojem nekdanjem učencu.
|
|
| 1828 |
1. septembra se kot praktikant zaposli
pri advokatu dr. Leopoldu Baumgartnu.
|
|
| 1829-31 |
Prešeren dela tudi kot pripravnik pri
ljubljanski davčni upravi.
|
|
| 1829-32 |
pesnik prijateljuje z Marijo Johano
Khlun iz Gradca; čeprav gre za resno in sprva obojestransko
ljubezen, se Prešeren pozneje iz ne povsem jasnih razlogov
umakne.
|
|
| 1830 |
izid prvega zvezka Kranjske čbelice,
v katerem so objavljeni prevod Lenore, balada Povodni
mož in Slovo od mladosti.
|
|
| 1831 |
izid drugega zvezka Kranjske čbelice,
v katerem so objavljeni Ljubezenski soneti, Nova pisarija
in romanca Hčere svet.
|
|
| 1831-34 |
kot praktikant dela v odvetniški pisarni
dr. Baumgartna.
|
|
| 1832 |
v Celovcu se pripravlja na odvetniški
in sodniški izpit, ki ga opravi z zadostno oceno.
|
|
| 1832 |
prvič zaprosi za odvetniško mesto. Prošnja
je zavrnjena.
|
|
| 1832 |
izid tretjega zvezka Kranjske čbelice,
v katerem so objavljene nove Prešernove pesmi.
|
|
| 1833 |
Matija Čop v Ilirskem listu objavi prevod
ocene Kranjske čbelice izpod peresa češkega kritika in pesnika
Čelakovskega, ki se laskavo izrazi o Prešernovem delu.
|
|
| 1833 |
6. aprila Prešeren v Trnovski cerkvi
sreča Julijo Primic, hči bogate ljubljanske trgovke. Pesnikova
ljubezen do Julije usodno zaznamuje njegovo delo in življenje
|
|
| 1834 |
izid Sonetnega venca, ki ga z akrostihom
posveti Juliji, kar pa mladi dami in zlasti njeni materi
ne ugaja najbolj.
|
|
| 1834 |
zaposli se kot vodja pisarne pri sošolcu
in prijatelju dr. Blažu Crobathu, kjer dela vse do selitve
v Kranj leta 1846.
|
|
| 1834 |
izid četrtega zvezka Kranjske čbelice.
|
|
| 1834 |
drugič zaprosi za odvetniško prakso,
a je spet zavrnjen.
|
|
| 1835 |
Matija Čop utone pri kopanju v Savi
pri Tomačevem.
|
|
| 1835 |
pesnik v samozaložbi izda Krst pri Savici.
|
|
| 1837 |
v Ljubljano prispeta politična pregnanca,
Poljaka Emil Korytko in Boguslav Horodinyski. Prešeren
najde v Korytku sorodno dušo in dobrega prijatelja.
|
|
| 1837 |
pesnik spozna takrat petnajstletno Ano
Jelovšek, s katero v zunajzakonski zvezi dobita tri otroke.
|
|
| 1838 |
v Skaručni umre pesnikov oče Šimen.
|
|
| 1838 |
Korytko pripravi za tisk izbor slovenskih
ljudski pesmi. Pri tem mu je v veliko pomoč Prešeren,
zlasti pri jezikovnih vprašanjih.
|
|
| 1839 |
v Ljubljani za tifusom umre Emil Korytko.
|
|
| 1839 |
poroka Prešernove neuslišane ljubezni
Julije Primic.
|
|
| 1839 |
rojstvo Francetove prve hčerke, Rezike,
ki umre že leta 1840.
|
|
| 1839 |
živahno prijateljevanje z Andrejem Smoletom,
dolgoletnim prijateljem in sošolcem, ki se je po dolgih
letih vrnil v Ljubljano. S Prešernom načrtujeta izdajanje
literature v slovenskem jeziku in celo slovenski časopis.
|
|
| 1840 |
Andreja Smoleta na praznovanju lastnega
godu zadene srčna kap. Smole izdihne v Prešernovem naročju.
|
|
| 1840 |
zavrnitev tretje prošnje za samostojno
advokaturo.
|
|
| 1841 |
Prešeren se spet zaljubi, tudi tokrat
ni uslišan, zato pa je to pesniško plodno obdobje. Njegova
muza je Jerica Podboj, hči gostilničarke Metke Podboj;
v njeni gostilni Pekel pesnik preživi veliko časa.
|
|
| 1842 |
smrt pesnikove matere Mine Prešeren.
|
|
| 1842 |
rojstvo pesnikovega drugega otroka,
Ernestine Jelovšek. Njeni spomini na očeta, ki so izšli
leta 1903 v Ljubljani, so dragocen, čeprav ne povsem zanesljiv
vir za raziskovanje in razumevanje pesnikovega življenja
in dela.
|
|
| 1843 |
pesnik napiše pesen Nezakonska mati.
|
|
| 1843 |
začetek izhajanja Kmetijskih in rokodelskih
novic. Urednik Janez Bleiweis Prešerna ne povabi k sodelovanju
|
|
| 1843 |
zavrnitev četrte prošnje za advokaturo.
|
|
| 1844 |
Prešeren napiše Zdravljico.
|
|
| 1846 |
tudi peta prošnja za advokatsko mesto
je zavrnjena.
|
|
| 1846 |
Prešeren odda v cenzuro rokopis Poezij.
|
|
| 1846 |
pesnik vloži šesto prošnjo za advokaturo
- tokrat se ne poteguje za mesto v Ljubljani, temveč za
Kranj ali Postojno.
|
|
| 1846 |
cenzura odobri tisk Poezij.
|
|
| 1846 |
Prešernu odobrijo mesto advokata v Kranju.
|
|
| 1846 |
oktobra se pesnik preseli v Kranj, kjer
odpre odvetniško pisarno.
|
|
| 1846 |
decembra so natisnjene Poezije dr. Franceta
Prešerna, ključna knjiga tedanje in sedanje slovenske
literature. Delo je izšlo v 1200 izvodih, opremljenih
z letnico 1847, in se za tiste čase razmeroma dobro prodaja.
|
|
| 1848 |
Novice objavijo Zdravljico.
|
|
| 1848 |
revolucija na Dunaju. Pesnik dejavno
sodeluje pri kranjski Narodni obrambi.
|
|
| 1849 |
France Prešeren umre v Kranju zaradi
ciroze jeter.
|
|
| 1849 |
10. februarja pesnika slovesno pokopljejo
v Kranju, na sedmini pa ustanovijo odbor za postavitev
spomenika.
|
|
| 1852 |
Prešernove posmrtne ostanke prekopljejo
na takrat osrednje mesto na kranjskem pokopališču in mu
postavijo spomenik. Govornik je Bleiweis, pevci pa zapojejo
Levstikovo pesem Na grobu Prešerna, ki jo je uglasbil
Gregor Rihar.
|
|
| 1944 |
Slovenski narodno osvobodilni svet razglasi
8. februar za slovenski kulturni praznik.
|
|
| 1947 |
začetek podeljevanja Prešernovih nagrad
za kulturno-umetniške dosežke.
|
|
| 1992 |
Banka Slovenija izda bankovec za 1000
tolarjev, na katerem je podoba dr. Franceta Prešerna,
ki pride v obtok septembra 1992.
|
|
| 1994 |
Prešernova Zdravljica z uveljavitvijo
zakona o grbu, zastavi in himni, ki ga sprejme Državni
zbor RS, tudi uradno postane slovenska himna.
|
|
| |
|
|
| |
|
|
