"(...) Pri nas pa je sesuvanje Prešerna et co že nekaj desetletij postalo skoraj narodni šport (kot zbijanje koze), ki ga običajno in vzporedno gojijo celo naši najboljši med najboljšimi (ali škvazi) in sodi takorekoč že v obvezni ritual praznovanj. (...)"  
 
Jolka Milič
 
 

 

Vanessa Redgrave
in
Stane Sever

 
Kopitarjevi privrženci so se imenovali ...
     

 
 
 
 
     
     
     
1800   v Vrbi na Gorenjskem se 3.12. 1800 rodi France Prešeren.

 
1808   jeseni se Prešeren odpravi na Kopanj pri Veliki Račni, kjer župnikuje stari stric Jožef, ki ga poučuje vse do vstopa v normalko.

 
1810   vpiše se na normalko v Ribnici na Dolenjskem, kjer se z odličnim uspehom šola do pomladi 1812.

 
1812   jeseni se prepiše v tretji razred normalke v Ljubljani.

 
1813   v Ljubljani obiskuje gimnazijo, ki jo konča leta 1819.

 
1819   vpiše študij filozofije na ljubljanskem liceju.

 
1821   na Dunaju opravi tretji letnik filozofije, ki je pogoj za vpis na študij prava.

 
1822   vpiše se na pravno fakulteto dunajske univerze.

 
1824   med počitnicami se prvič vrne v domače kraje; obiskuje strice, ki župnikujejo po različnih slovenskih krajih.

 
1825   napiše prvo pesem, Zarjovena d'vičica.

 
1825-26   začne se resneje ukvarjati s poezijo, napiše precej pesmi, ki pa jih zaradi stroge Kopitarjeve kritike večinoma zažge.

 
1826-27   dokončuje študij prava.

 
1827   12. januarja časopis Ilirski list (Illyriches Blatt) objavi prvo Prešernovo pesem, Dekletom (Dekelcam).

 
1827   Prešernov mentor Matija Čop se vrne iz Poljske v Ljubljano, kjer postane bibliotekar.

 
1828   26. marca opravi vse formalnosti, dan pozneje je promoviran za doktorja prava.

 
1828   nekaj časa preživi na Moravskem pri svojem nekdanjem učencu.

 
1828   1. septembra se kot praktikant zaposli pri advokatu dr. Leopoldu Baumgartnu.

 
1829-31   Prešeren dela tudi kot pripravnik pri ljubljanski davčni upravi.

 
1829-32   pesnik prijateljuje z Marijo Johano Khlun iz Gradca; čeprav gre za resno in sprva obojestransko ljubezen, se Prešeren pozneje iz ne povsem jasnih razlogov umakne.

 
1830   izid prvega zvezka Kranjske čbelice, v katerem so objavljeni prevod Lenore, balada Povodni mož in Slovo od mladosti.

 
1831   izid drugega zvezka Kranjske čbelice, v katerem so objavljeni Ljubezenski soneti, Nova pisarija in romanca Hčere svet.

 
1831-34   kot praktikant dela v odvetniški pisarni dr. Baumgartna.

 
1832   v Celovcu se pripravlja na odvetniški in sodniški izpit, ki ga opravi z zadostno oceno.

 
1832   prvič zaprosi za odvetniško mesto. Prošnja je zavrnjena.

 
1832   izid tretjega zvezka Kranjske čbelice, v katerem so objavljene nove Prešernove pesmi.

 
1833   Matija Čop v Ilirskem listu objavi prevod ocene Kranjske čbelice izpod peresa češkega kritika in pesnika Čelakovskega, ki se laskavo izrazi o Prešernovem delu.

 
1833   6. aprila Prešeren v Trnovski cerkvi sreča Julijo Primic, hči bogate ljubljanske trgovke. Pesnikova ljubezen do Julije usodno zaznamuje njegovo delo in življenje

 
1834   izid Sonetnega venca, ki ga z akrostihom posveti Juliji, kar pa mladi dami in zlasti njeni materi ne ugaja najbolj.

 
1834   zaposli se kot vodja pisarne pri sošolcu in prijatelju dr. Blažu Crobathu, kjer dela vse do selitve v Kranj leta 1846.

 
1834   izid četrtega zvezka Kranjske čbelice.

 
1834   drugič zaprosi za odvetniško prakso, a je spet zavrnjen.

 
1835   Matija Čop utone pri kopanju v Savi pri Tomačevem.

 
1835   pesnik v samozaložbi izda Krst pri Savici.

 
1837   v Ljubljano prispeta politična pregnanca, Poljaka Emil Korytko in Boguslav Horodinyski. Prešeren najde v Korytku sorodno dušo in dobrega prijatelja.

 
1837   pesnik spozna takrat petnajstletno Ano Jelovšek, s katero v zunajzakonski zvezi dobita tri otroke.

 
1838   v Skaručni umre pesnikov oče Šimen.

 
1838   Korytko pripravi za tisk izbor slovenskih ljudski pesmi. Pri tem mu je v veliko pomoč Prešeren, zlasti pri jezikovnih vprašanjih.

 
1839   v Ljubljani za tifusom umre Emil Korytko.

 
1839   poroka Prešernove neuslišane ljubezni Julije Primic.

 
1839   rojstvo Francetove prve hčerke, Rezike, ki umre že leta 1840.

 
1839   živahno prijateljevanje z Andrejem Smoletom, dolgoletnim prijateljem in sošolcem, ki se je po dolgih letih vrnil v Ljubljano. S Prešernom načrtujeta izdajanje literature v slovenskem jeziku in celo slovenski časopis.

 
1840   Andreja Smoleta na praznovanju lastnega godu zadene srčna kap. Smole izdihne v Prešernovem naročju.

 
1840   zavrnitev tretje prošnje za samostojno advokaturo.

 
1841   Prešeren se spet zaljubi, tudi tokrat ni uslišan, zato pa je to pesniško plodno obdobje. Njegova muza je Jerica Podboj, hči gostilničarke Metke Podboj; v njeni gostilni Pekel pesnik preživi veliko časa.

 
1842   smrt pesnikove matere Mine Prešeren.

 
1842   rojstvo pesnikovega drugega otroka, Ernestine Jelovšek. Njeni spomini na očeta, ki so izšli leta 1903 v Ljubljani, so dragocen, čeprav ne povsem zanesljiv vir za raziskovanje in razumevanje pesnikovega življenja in dela.

 
1843   pesnik napiše pesen Nezakonska mati.

 
1843   začetek izhajanja Kmetijskih in rokodelskih novic. Urednik Janez Bleiweis Prešerna ne povabi k sodelovanju

 
1843   zavrnitev četrte prošnje za advokaturo.

 
1844   Prešeren napiše Zdravljico.

 
1846   tudi peta prošnja za advokatsko mesto je zavrnjena.

 
1846   Prešeren odda v cenzuro rokopis Poezij.

 
1846   pesnik vloži šesto prošnjo za advokaturo - tokrat se ne poteguje za mesto v Ljubljani, temveč za Kranj ali Postojno.

 
1846   cenzura odobri tisk Poezij.

 
1846   Prešernu odobrijo mesto advokata v Kranju.

 
1846   oktobra se pesnik preseli v Kranj, kjer odpre odvetniško pisarno.

 
1846   decembra so natisnjene Poezije dr. Franceta Prešerna, ključna knjiga tedanje in sedanje slovenske literature. Delo je izšlo v 1200 izvodih, opremljenih z letnico 1847, in se za tiste čase razmeroma dobro prodaja.

 
1848   Novice objavijo Zdravljico.

 
1848   revolucija na Dunaju. Pesnik dejavno sodeluje pri kranjski Narodni obrambi.

 
1849   France Prešeren umre v Kranju zaradi ciroze jeter.

 
1849   10. februarja pesnika slovesno pokopljejo v Kranju, na sedmini pa ustanovijo odbor za postavitev spomenika.

 
1852   Prešernove posmrtne ostanke prekopljejo na takrat osrednje mesto na kranjskem pokopališču in mu postavijo spomenik. Govornik je Bleiweis, pevci pa zapojejo Levstikovo pesem Na grobu Prešerna, ki jo je uglasbil Gregor Rihar.

 
1944   Slovenski narodno osvobodilni svet razglasi 8. februar za slovenski kulturni praznik.

 
1947   začetek podeljevanja Prešernovih nagrad za kulturno-umetniške dosežke.

 
1992   Banka Slovenija izda bankovec za 1000 tolarjev, na katerem je podoba dr. Franceta Prešerna, ki pride v obtok septembra 1992.

 
1994   Prešernova Zdravljica z uveljavitvijo zakona o grbu, zastavi in himni, ki ga sprejme Državni zbor RS, tudi uradno postane slovenska himna.

 
    

 
    

 
 
 
Založba Pasadena © Založba Pasadena d.o.o., Ljubljana
tehnična izvedba skupina TiBor, Dokumentarna d.o.o.
 skupina TiBor

Stran je optimizirana za Internet Expolorer 5.* in ločljivost 800 x 600 pri 32-bitni grafiki.
Izdelavo strani je finančno podprlo Ministrstvo za kulturo RS.