|
|
 |
|
| |
"Prešeren je v 30. in 40. letih 19. stol. rešil Slovenije manjše sramote, da sploh še nima visoke literature in je potem kar sam poravnal dolg do zgodovine. (...)" |
|
| |
Mihael Bregant |
|
 |
 |
 |
 |
Sonetni venec ima tudi akrostih, ki se glasi... |
 |
 |
 |
 |
| |
|
|
|
|
    |
| |
| |
|
|
| |
Ana Jelovšek (1823-1875) |
|
| |
|
|
| |
|
|
| |
|
|
| |
Prešernova ljubica, mati njegovih treh
nezakonskih otrok. Rojena je bila v revni družini, njena
krstna botra je bila mati Julije Primic. Veljala je za
lepo, a vihravo dekle, ki je na moč ugajala številnim
moškim. Prešeren jo je spoznal pri Blažu Crobathu in sprva
do nje gojil ljubezenska čustva. Ko je rodila prvega otroka,
ga je dala v rejo; to je povzročilo nepremostljivo razpoko
v razmerju s pesnikom, ki nikoli ni zmogel urediti odnosov
z Ano. Burno in naporno razmerje z Jelovškovo je pomembno
vplivalo na Prešernovo življenje. |
|
| |
|
|
|
|
|
|
| |
 |
© Založba Pasadena d.o.o., Ljubljana
tehnična izvedba skupina TiBor, Dokumentarna d.o.o.
|
 |
Stran je optimizirana za Internet Expolorer 5.* in ločljivost
800 x 600 pri 32-bitni grafiki.
Izdelavo strani je finančno podprlo Ministrstvo za kulturo
RS.
|
|
 |
