KAZALO   Uvod   Življenje     -  Življenjepis -  Časovni trak -  Rodoslovno drevo -  O času in prostoru -  Zemljevid -  Kdo je kdo -  Upodobitve   Dela   Za šolarje   Zanimivosti   Iskanje   Povezave   O avtorjih
			"(...) Pri nas pa je sesuvanje Prešerna et co že nekaj desetletij postalo skoraj narodni šport (kot zbijanje koze), ki ga običajno in vzporedno gojijo celo naši najboljši med najboljšimi (ali škvazi) in sodi takorekoč že v obvezni ritual praznovanj. (...)"     Jolka Milič       Vanessa Redgrave in Stane Sever   Kopitarjevi privrženci so se imenovali ...
	1849-....   Priznanje in slava          njegovo smrtjo se začenja drugi, veliko bolj bleščeči del Prešernove javne podobe. Janez Bleiweis je kot dober politik zaslutil, da utegne pesnikovo ime kdaj zares postati slavno, zato je priredil slovesen pogreb in poskrbel za postavitev spomenika, s katerim naj bi se slovenski narod oddolžil Prešernovemu spominu. Zgodba o zbiranju denarja za Prešernov spomenik odlično ilustrira tedanji odnos do pesnika in tudi širše značilnosti slovenskega značaja. Časopisi so že marca in aprila 1849 začeli objavljati pozive za zbiranje prostovoljnih prispevkov. Slovenci so denar zbirali štiri leta; 280 darovalcev je zbralo 626 goldinarjev. Za primerjavo ponujamo drug primer; nekako v istem času so Slovenci na Kranjskem v šestih mesecih zbrali za postavitev spomenika hrvaškemu banu Jelačiću 1955 goldinarjev. Hrvaškemu banu so postavili spomenik, ker je pomagal zatreti marčno revolucijo leta 1848 ter v kranjske kraje za dolga leta vrnil odtujeno in Slovencem neprijazno dunajsko oblast. Danes je spomin na hrvaškega bana pri nas medel, tudi Bleiweisa poznajo le redki, Prešeren pa je s svojimi poezijami eden najtrdnejših temeljev samozavesti sodobnega slovenskega naroda.
	© Založba Pasadena d.o.o., Ljubljana tehnična izvedba skupina TiBor, Dokumentarna d.o.o.   Stran je optimizirana za Internet Expolorer 5.* in ločljivost 800 x 600 pri 32-bitni grafiki. Izdelavo strani je finančno podprlo Ministrstvo za kulturo RS.