|
|
 |
|
| |
"(...) Prešeren se je s svojimi bližnjimi (tudi Slovenci) pogovarjal v nemščini, pesnil pa je v slovenščini. Se zavedamo, ljubi sodobni Slovenci, kako nenavadna in tvegana je bila tedaj njegova odločitev za literarno slovenščino? (...)" |
|
| |
Miran Hladnik |
|
 |
 |
 |
 |
Če "zasliši na nebu se strašno gromenje, zasliši vetrov se sovražno vršenje, zasliši potokov deročih šumenje", je to |
 |
 |
 |
 |
| |
|
|
|
|
    |
| |
| |
|
|
| 1849-.... |
Priznanje in slava |
|
| |
|
|
 |
njegovo smrtjo se začenja drugi,
veliko bolj bleščeči del Prešernove javne podobe. Janez
Bleiweis je kot dober politik zaslutil, da utegne
pesnikovo ime kdaj zares postati slavno, zato je priredil
slovesen pogreb in poskrbel za postavitev spomenika, s
katerim naj bi se slovenski narod oddolžil Prešernovemu
spominu. Zgodba o zbiranju denarja za Prešernov spomenik
odlično ilustrira tedanji odnos do pesnika in tudi širše
značilnosti slovenskega značaja. Časopisi so že marca
in aprila 1849 začeli objavljati pozive za zbiranje prostovoljnih
prispevkov. Slovenci so denar zbirali štiri leta; 280
darovalcev je zbralo 626 goldinarjev. Za primerjavo ponujamo
drug primer; nekako v istem času so Slovenci na Kranjskem
v šestih mesecih zbrali za postavitev spomenika hrvaškemu
banu Jelačiću 1955 goldinarjev. Hrvaškemu banu so postavili
spomenik, ker je pomagal zatreti marčno revolucijo leta
1848 ter v kranjske kraje za dolga leta vrnil odtujeno
in Slovencem neprijazno dunajsko oblast. Danes je spomin
na hrvaškega bana pri nas medel, tudi Bleiweisa poznajo
le redki, Prešeren pa je s svojimi poezijami eden najtrdnejših
temeljev samozavesti sodobnega slovenskega naroda.
|
|
| |
|
|
| |
|
|
| |
|
|
|
|
| |
 |
© Založba Pasadena d.o.o., Ljubljana
tehnična izvedba skupina TiBor, Dokumentarna d.o.o.
|
 |
Stran je optimizirana za Internet Expolorer 5.* in ločljivost
800 x 600 pri 32-bitni grafiki.
Izdelavo strani je finančno podprlo Ministrstvo za kulturo
RS.
|
|
 |
