| |
|
|
| 1800-21 |
Otroška leta v Vrbi in pri stricih,
šolska leta v Ljubljani |
|
| |
|
|
 |
rance Prešeren se je rodil v kmečki
družini, kot tretji otrok in prvi sin Mine in Šimna Prešerna.
Uradno prešernoslovje je za datum njegovega rojstva določilo
3. december, v zadnjem času pa se pojavljajo nekateri
dvomi; slovensko rodoslovno društvo, ki je izdelalo natančno
rodoslovno deblo Prešernove rodbine, kot datum pesnikovega
rojstva navaja 2. december, medtem ko naj bi ga 3. decembra
nesli h krstu in vpisali v krstno knjigo. Natančni datum
pesnikovega rojstva naj bo izziv za prešernoslovce, za
našo rabo pa je najbolj pomembno, da se je Prešeren sploh
rodil. Kmetija, po domače se ji je reklo pri Ribičevih,
je bila za tiste čase dovolj moderna, oče Šimen pa precej
napreden gospodar. Ob kmetovanju se je ukvarjal s sadjarstvom,
dodatni zaslužek mu je prinašalo še prevozništvo. S furmansko
vprego je prevozil Gorenjsko podolgem in počez. Šimen
je Franceta kot prvega sina določil za naslednika na Ribičevini,
to pa se ni ujemalo z načrti matere Mine. Ta je bila občutno
bolj ambiciozna od Šimna, tudi bolj izobražena, zato je
želela svojim otrokom omogočiti preboj v meščanski sloj.
Sinovi naj bi postali gospodje, torej duhovniki, ki jih
je bilo v širši Prešernovi rodbini že kar nekaj. Mina
je otroke naučila brati in pisati, zelo zgodaj jih je
tudi pošiljala od doma, k stricem, ki so služili bogu
po različnih farah. Dekleta so gospodinjila stricem, sinovi
so se šolali. Oče Šimen pri tem ni imel veliko besede.
|
|
| |
France je moral komaj osemleten zapustiti
rodno Vrbo,
kamor se je poslej vračal le še med počitnicami, pa še
to ne prav pogosto. Del razlogov za zapleteno pesnikovo
osebnost nedvomno tiči tudi v tem. Prešeren se je najprej
preselil k staremu stricu Jožefu, ki je bil župnik na
Kopanju
pri Grosupljem. Jožef ga je prvi dve leti poučeval
sam, nato ga je vpisal v realko v Ribnici.
Prešeren je bil dovolj priden in nadarjen, da je z lahkoto
izpolnjeval šolske obveznosti. Bil je med najboljšimi
učenci, vpisan tudi v zlato knjigo. V ribniška leta sodi
tudi doživljaj, ki je Prešerna očitno zaznamoval za vse
življenje. Še na smrtni postelji v Kranju je zbranim sorodnikom
potožil, "da bi zanj bilo bolje, da bi nikdar v Ribnici
ne bil". Prešernoslovci ozadja teh besed niso povsem natančno
dognali, očitno pa je šlo za nekakšno izkušnjo, tako ali
drugače povezano s spolnostjo. In res, Prešernov odnos
do žensk je bil vselej vsaj nenavaden, če že ne na meji
patološkega. A tudi to ostaja eden od izzivov za prešernoslovce.
|
|
| |
Tretji razred normalke je pesnik obiskoval
že v Ljubljani.
Tudi tu ni imel težav z učenjem, še posebno se je odlikoval
pri učenju klasičnih jezikov ter prevajanju grških in
latinskih pesnikov. Pomanjkanja ni trpel, saj si je pomagal
z inštrukcijami manj nadarjenim sošolcem. V Ljubljani
je nekaj časa stanoval z mlajšim bratom Jožefom, ki je
bil po pripovedovanju sodobnikov najlepši in najbolj nadarjeni
član Prešernove rodbine. Žal je zbolel in leta 1815, še
kot prvošolec, umrl. France Prešeren je v Ljubljani spoznal
nekaj ljudi, ki so ga pozneje tako ali drugače spremljali
vse življenje: Andreja
Smoleta, Blaža
Crobatha, Miho
Kastelica, Matijo
Čopa in tudi "menišiča", Antona Martina Slomška. Nekako
v teh letih je Prešeren spoznal, da ni poklican za tisto,
kar si je njegova mati Mina najbolj želela, za duhovnika.
Vse bolj ga je mikalo pravo, zato se je odločil za Dunaj,
kjer se je vpisal v tretji letnik filozofije. Po takratnem
šolskem sistemu je bil to pogoj za študij prava.
|
|
| |
|
|
| |
|
|
   |
|
|
|
|
