KAZALO   Uvod   Življenje     -  Življenjepis -  Časovni trak -  Rodoslovno drevo -  O času in prostoru -  Zemljevid -  Kdo je kdo -  Upodobitve   Dela   Za šolarje   Zanimivosti   Iskanje   Povezave   O avtorjih
			"France Prešeren ni pesnik. Ni pisec. Niti človek ne! France Prešeren si je pridobil položaj - zlasti oziroma zgolj v slovenskem prostoru - ki bolj spominja na naravni pojav kakor pa na bitje iz krvi in mesa. (...)"     Erica Johnson Debeljak       Vanessa Redgrave in Stane Sever   S katero literarno zvrstjo se Prešeren ni ukvarjal?
	1821-28   Študijska leta na Dunaju         a Dunaju se je Prešeren začel poglobljeno zanimati za poezijo; preučeval je vsa velika dela, od antike do romantike, od Homerja do Boccaccia. Na začetku 19. stoletja je bila v zatohli Avstriji zapovedana religiozna in mistična literatura; Prešeren je celo izgubil službo študijskega prefekta v nekem dunajskem zavodu, ker je enemu od gojencev, grofu Antonu Auerspergu, poznejšemu slovenskemu pesniku Anastaziju Gruenu, posojal prepovedana pesniška dela. Prešernovo takratno razmišljanje najbolje ponazarja pismo domačim iz leta 1824. Iz njega vejeta nenavadna resnost in odločenost, ki sta v precejšnjem nasprotju s šaljivostjo prejšnjih pisem. Prešeren se je takrat dokončno odločil, da bo vztrajal pri svoji odločitvi, da postane pravnik. Najprej uporabi metaforo, češ, ali bi bilo pametno sadovnjak, ki je ravno na tem, da prvič obrodi, posekati in iz njega narediti zelenjavni vrt, ter nato odločno sklene: "Ker toko reči stoje, toko boste sami lahko zapopadli, da ne morem več nazaj pred pridti, preden na bom duželsko službo v'Lublan iskal."
	© Založba Pasadena d.o.o., Ljubljana tehnična izvedba skupina TiBor, Dokumentarna d.o.o.   Stran je optimizirana za Internet Expolorer 5.* in ločljivost 800 x 600 pri 32-bitni grafiki. Izdelavo strani je finančno podprlo Ministrstvo za kulturo RS.