"(...) smo njegove pesmi pričeli peti tako na odru Cankarjevega doma kot na vaških veselicah. (...)"  
 
Jožef Školč
 
 

 

Vanessa Redgrave
in
Stane Sever

 
Kam je Prešerna najprej vodila pot, ko je kot otrok zapustil rojstvo Vrbo?
     

 
 
 
   NazajKazaloNaprej
 
     
1828   Prešeren nastopi prvo službo v Ljubljani  
     
redvsem mati si je želela, da bi Prešeren delal v "duželski" službi, torej kot državni uradnik, tega pa takrat ni bilo lahko doseči. V času Metternichovega absolutizma so imeli plemiški ali meščanski sinovi prednost pred domačimi izobraženci, ne glede na ocene in študijski uspeh. Tako je mladi doktor prava leta 1828 nastopil prvo službo pri odvetniku Leopoldu Baumgartnerju. Morda je naključje, ali pa tudi ne, da je Prešernov prvi šef v tedanji Ljubljani veljal za svobodomisleca, "freigeista". Tudi Prešerna bi lahko označili tako, zlasti če upoštevamo njegov ohlapen odnos do vere ter državne in cerkvene politike. Pesnik je sprva stanoval z Miho Kastelicem, literarnim sotrudnikom in poznejšim izdajateljem Kranjske čbelice, ki ga literarna zgodovina ne opisuje najbolj prijazno, zlasti dvomljiv naj bi bil njegov značaj. No, tudi Prešernovi materi se družba ni zdela pravšnja, zato je kmalu dosegla, da se je France skupaj s sestro Katro preselil k stricu Jožefu, župniku. In ne le to, mati se ni nikoli sprijaznila z advokatsko službo, ki je bila po njenem mnenju moralno vprašljiva in zato bogu ne prav dopadljiva. France je kmalu začel delati še kot brezplačni praktikant pri državnih uradih, da bi si tako povečal možnosti za stalno zaposlitev. Materine skrbi s tem še ni bilo konec: sina je hotela na vsak način oženiti in ga čimprej varno zakleniti v varne in udobne spone meščanskega življenja. Na tem mestu ne bomo tvegali ugibanj, kaj bi to pomenilo za razvoj slovenske literature, bržkone pa bi imel France "na tem sveti" bolj srečno življenje. Mati in stric sta torej poskrbela, da je leta 1829 spoznal Marijo Johano Khlunovo, bogato Nemko iz Gradca na Štajerskem. Skromni verodostojni viri iz tistega časa kažejo, da je bila Marija Johana Francetu sprva všeč, da pa se je kmalu splašil ter začel tehtati med bogato doto in svobodo ter samostojnostjo. Del pesnikovega razmišljanja je morda razbrati iz verza "za doto, ki je nima mil'jonarka" iz pesmi O, Vrba. Po drugi strani ne gre prezreti Prešernovega značilnega odnosa do žensk; Khlunova je bila občutno starejša od siceršnjih Prešernovih muz, praviloma mladih deklet, in še zelo naklonjena mu je bila, kar tudi ni bilo pravilo pri pesnikovih ljubezenskih poskusih. Kakorkoli, Prešeren se je po začetnem navdušenju nad Khlunovo začel umikati; na njena številna pisma ni odgovarjal in sploh je zanemarjal stike, nikoli pa ni zbral dovolj moči, da bi se z Marijo odkrito pogovoril. Zadeva ga je očitno pekla, saj je njen odmev mogoče najti v nekaterih pesmih (Sonetje nesreče), splošno malodušje in nezadovoljstvo s samim seboj pa je botrovalo tudi zelo slabim rezultatom pri izpitih za sodniški in odvetniški izpit, ki jih je leta 1832 opravljal v Celovcu. Dotlej vedno odlični Prešeren je izpite komaj izdelal, z zadostno oceno, to pa je bil tudi eden od poglavitnih razlogov za poznejše zavrnitve njegovih prošenj za samostojno advokaturo.

 
     
     
   NazajKazaloNaprej    
 
 
Založba Pasadena © Založba Pasadena d.o.o., Ljubljana
tehnična izvedba skupina TiBor, Dokumentarna d.o.o.
 skupina TiBor

Stran je optimizirana za Internet Expolorer 5.* in ločljivost 800 x 600 pri 32-bitni grafiki.
Izdelavo strani je finančno podprlo Ministrstvo za kulturo RS.