KAZALO   Uvod   Življenje     -  Življenjepis -  Časovni trak -  Rodoslovno drevo -  O času in prostoru -  Zemljevid -  Kdo je kdo -  Upodobitve   Dela   Za šolarje   Zanimivosti   Iskanje   Povezave   O avtorjih
			"France Prešeren je žalostni poetek (...)"     Jure Aleksič, novinar       Vanessa Redgrave in Stane Sever   Magistrale je "pesem trikrat peta". Zakaj?
	1833   Prešeren spozna Julijo Primic         ekako v tistem času, ko se Prešeren suvereno sprehaja po pesniških poteh, mu na vsakdanjih poteh pride nasproti Julija Primic, mlada in krhka gospodična iz bogate trgovske družine, ki za dolga leta postane pesnikova neuslišana muza. Sad te ljubezni je Sonetni venec, ki izide leta 1834 kot posebna priloga Ilirskega lista, in v njej znameniti magistrale, sestavljen iz črk, ki skupaj povedo posvetilo Primicovi Julji. Venec v Ljubljani zbudi precej zanimanja in govoric, predvsem pa slabe volje Julijine matere, bogate in gospodovalne ženske, ki Franceta Prešerna nikakor ni videla kot bodočega zeta. Zdi se, da je bilo to jasno vsem, le pesniku ne. Prešeren je, računajoč, da bo tako omehčal njeno srce, skušal izboljšati svoj gmotni status. Iz odvetniške pisarne Baumgarten se je spomladi 1834 preselil k svojemu sošolcu in prijatelju, advokatu Blažu Crobathu, ki ga je nastavil za vodjo pisarne, hkrati pa je zaprosil za samostojno odvetniško prakso. To je bila že druga prošnja, ki so mu jo zavrnili. Razočaranje je bilo veliko, vsaj nekoliko ga je lajšalo priznanje za pesniško delo. Takrat se je srečal z dvema kolegoma, s češkim romantičnim pesnikom Macho in Stankom Vrazom. Dolgi in plodni pogovori o literarnih rečeh so razveselili Prešerna, zlasti priznanje in občudovanje, ki sta mu ga izrekala za njegovo pesnjenje. No, Macha si je bivanje v Ljubljani najbrž še posebno zapomnil, saj so se Prešeren in drugi ljubljanski boemi potrudili ter ga zelo podrobno uvedli tudi v svet gostiln in huronskih zabav.
	© Založba Pasadena d.o.o., Ljubljana tehnična izvedba skupina TiBor, Dokumentarna d.o.o.   Stran je optimizirana za Internet Expolorer 5.* in ločljivost 800 x 600 pri 32-bitni grafiki. Izdelavo strani je finančno podprlo Ministrstvo za kulturo RS.