|
|
|
1839 |
"Delam sedem ur, da lahko dve uri
pijem" |
|
|
|
|
|
b strani vseh teh burnih pretresov vse
bolj resigniranega pesnika je ves čas stala mlada Ana
Jelovšek. Prešeren jo je, komaj trinajstletno, spoznal
v hiši Crobathovih, kjer je bila guvernanta. Sprva nanj
ni naredila večjega vtisa, čeprav je bila Ana menda takšne
vrste dekle, ki je moškim všeč. Pozneje se je med njima
razvila zveza, ki na eni strani morda pomeni edino pravo
Prešernovo erotično izkušnjo, na drugi pa pesnikov dokončni
moralni in človeški propad. Morda je Prešeren res upal,
da bo z Ano ustvaril družino in zaživel normalno meščansko
življenje, vsekakor je bila to njena največja želja, a
resničnih možnosti za to ni bilo. Prešeren je bil plah
in zavrt človek, Ana pa živahno in precej brezbrižno dekle;
njune tri nezakonske otroke je dala v rejo. Značilno je,
da Prešeren ves čas njunega znanstva in razmerja ni napisal
nobene ljubezenske pesmi Ani na čast. Edina, ki obravnava
njuno "ljubezen", je Nezakonska
mati, ki pa je precej problematična, glede na to,
da je bil oče nezakonskih otrok prav Prešeren. O globini
njunega odnosa priča anekdota, ki jo je zapisala njuna
hči, Ernestina
Jelovšek. Ko je Andrej
Smole na godovni večerji, hrana je že bila na mizi,
nenadoma omahnil in umrl v pesnikovem naročju, je Prešeren
ves potrt iskal tolažbe pri svoji ljubici. Njena reakcija
pa je bila: "Ja, kdo je pa potem zajca snedel"? Prešeren,
razočaran in potrt, je šel v gostilno, ki je postajala
njegov drugi dom. Razlogov za pitje je imel ničkoliko:
spet so mu zavrnili prošnjo za odvetnika, prijatelji so
vsi po vrsti umirali, Ana ni bila prava ženska zanj, Julija
je bila srečno poročena, tudi pesniška ustvarjalnost je
pešala. Pesnik je vse bolj slovel po gostilniških prigodnicah
in kvantaških pesmih. Tudi njegova zunanja podoba je bila
mizerna: bil je debel in zanemarjen. Stanje njegovega
duha odlično ponazarja opazka v pismu Stanku Vrazu: "Delam
sedem ur pri dr. Crobathu, da lahko dve uri pri stari
Metki pijem"! Prav v tej gostilni je bila doma Jerica
Podboj, hči gostilničarke Metke. Prešeren se je v zaljubil
v mlado dekle in ji posvetil kar nekaj pesmi (Ukazi,
Pod oknom, Prošnja).
To je bila značilna prešernovska ljubezen, "brez upa zmage",
bi lahko rekli, saj Jerica ni kazala znakov naklonjenosti
do pesnika. Kmalu zatem se je poročila z angleškim industrialcem,
ki je bil solastnik ljubljanske predilnice.
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|