"France, preširen duh si bil za svoj čas - in si tudi za nas, saj smo ne glede na velikoamerikanske globalizatorje še vedno preozki, presuhi in pregluhi za tvojo širino... (...)"  
 
Janko Moder
 
 

 

Vanessa Redgrave
in
Stane Sever

 
Kje v Prešernovem delu je mogoče prepoznati starogrške motive Orfeja, Prometeja in Sizifa?
     

 
 
 
   NazajKazaloNaprej
 
     
1839   "Delam sedem ur, da lahko dve uri pijem"  
     
b strani vseh teh burnih pretresov vse bolj resigniranega pesnika je ves čas stala mlada Ana Jelovšek. Prešeren jo je, komaj trinajstletno, spoznal v hiši Crobathovih, kjer je bila guvernanta. Sprva nanj ni naredila večjega vtisa, čeprav je bila Ana menda takšne vrste dekle, ki je moškim všeč. Pozneje se je med njima razvila zveza, ki na eni strani morda pomeni edino pravo Prešernovo erotično izkušnjo, na drugi pa pesnikov dokončni moralni in človeški propad. Morda je Prešeren res upal, da bo z Ano ustvaril družino in zaživel normalno meščansko življenje, vsekakor je bila to njena največja želja, a resničnih možnosti za to ni bilo. Prešeren je bil plah in zavrt človek, Ana pa živahno in precej brezbrižno dekle; njune tri nezakonske otroke je dala v rejo. Značilno je, da Prešeren ves čas njunega znanstva in razmerja ni napisal nobene ljubezenske pesmi Ani na čast. Edina, ki obravnava njuno "ljubezen", je Nezakonska mati, ki pa je precej problematična, glede na to, da je bil oče nezakonskih otrok prav Prešeren. O globini njunega odnosa priča anekdota, ki jo je zapisala njuna hči, Ernestina Jelovšek. Ko je Andrej Smole na godovni večerji, hrana je že bila na mizi, nenadoma omahnil in umrl v pesnikovem naročju, je Prešeren ves potrt iskal tolažbe pri svoji ljubici. Njena reakcija pa je bila: "Ja, kdo je pa potem zajca snedel"? Prešeren, razočaran in potrt, je šel v gostilno, ki je postajala njegov drugi dom. Razlogov za pitje je imel ničkoliko: spet so mu zavrnili prošnjo za odvetnika, prijatelji so vsi po vrsti umirali, Ana ni bila prava ženska zanj, Julija je bila srečno poročena, tudi pesniška ustvarjalnost je pešala. Pesnik je vse bolj slovel po gostilniških prigodnicah in kvantaških pesmih. Tudi njegova zunanja podoba je bila mizerna: bil je debel in zanemarjen. Stanje njegovega duha odlično ponazarja opazka v pismu Stanku Vrazu: "Delam sedem ur pri dr. Crobathu, da lahko dve uri pri stari Metki pijem"! Prav v tej gostilni je bila doma Jerica Podboj, hči gostilničarke Metke. Prešeren se je v zaljubil v mlado dekle in ji posvetil kar nekaj pesmi (Ukazi, Pod oknom, Prošnja). To je bila značilna prešernovska ljubezen, "brez upa zmage", bi lahko rekli, saj Jerica ni kazala znakov naklonjenosti do pesnika. Kmalu zatem se je poročila z angleškim industrialcem, ki je bil solastnik ljubljanske predilnice.

 
     
     
   NazajKazaloNaprej    
 
 
Založba Pasadena © Založba Pasadena d.o.o., Ljubljana
tehnična izvedba skupina TiBor, Dokumentarna d.o.o.
 skupina TiBor

Stran je optimizirana za Internet Expolorer 5.* in ločljivost 800 x 600 pri 32-bitni grafiki.
Izdelavo strani je finančno podprlo Ministrstvo za kulturo RS.